Vpliv predznanja na napredek pri začetnem branju v prvih razredih osnovne šole
Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov procese pa določajo različne s...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Master Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
H. Krašovec Kumer
2017
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65306 https://dk.um.si/Dokument.php?id=110332&dn= http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=23057416&fmt=11 |
| Summary: | Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov procese pa določajo različne sposobnosti. Otroci tako vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja ali pa ga sploh nimajo. Tako se poraja vprašanje ali je predznanje pogoj, da bodo ti otroci hitreje napredovali pri začetnem branju, ali ne. In prav to je problem, s katerim se želim skozi magistrsko nalogo ukvarjati. Kot navaja Grginičeva (2005) se otroci že v vrtcu ukvarjajo z dejavnostjo branja na različne načine in si s tem pridobivajo predznanje. Otroci v vrtcu spoznavajo simbole pisanega jezika, prepoznavajo, uživajo in se zabavajo ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživljajo zvočnost in ritem, razvijajo predbralne in predpisalne sposobnosti. Knjigo spoznavajo kot vir informacij knjigo, strip tudi sami ustvarjajo (Grginič, 2005). Po tem bi lahko sklepali, da vsi otroci vstopijo v šolo z neko mero predznanja, vendar vsi vrtca ne obiskujejo. Upravičeno je torej raziskovati, ali je smiselno otroke spodbujati na področju branja že pred vstopom v šolo. Ali so otroci s predznanjem kasneje (po šestih mesecih) uspešnejši v času začetnega opismenjevanja na tem področju ali se zmožnosti branja izenačijo. Za lažje razumevanje empiričnega dela je v teoretičnem delu na začetku opisano, kaj je govorni razvoj, ker je le-ta zelo pomemben, da lahko o branju in opismenjevanju sploh govorimo. Skozi raziskovalne članke na tem področju so v teoriji opisana obdobja govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja, kako poteka le-ta v zgodnjem otroštvu, kako je otrokov govorni razvoj povezan z njegovim spolom in izobrazbo staršev, na kakšne načine ga razvijamo in nazadnje je v teoretičnem delu opisano opismenjevanje z raziskovalnim člankom. Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Ko je govorni razvoj otrok razložen, se v teoretičnem delu razloži še pomen pojmov predznanje in predopismenjevanje. Velik pomen ima razlaga dekodiranja od vprašanja, kaj sploh je dekodiranje, do tega, kako pride pri učencih do prepoznavanja daljših enot. Nadaljuje se s konceptom triletnega opismenjevanja v osnovnih šolah in s pomočjo knjige avtorjev Kordigel in Saksida (1999) je razloženo, zakaj je triletno opismenjevanje v osnovni šoli tako pomembno. V teoriji pa se dotakne tudi prenove bele knjige (2011). Poglavja v teoretičnem delu si sledijo, kot si dejansko sledijo v človekovem razvoju. Do tu je govora o predšolskih otrocih, ko pa se v šoli začne opismenjevanje, pa lahko sčasoma že govorimo o bralnem razumevanju, zato je na tem mestu predstavljen še raziskovalni članek, ki govori o tem. Tako teorija privede do bralnih stopenj, ki so razložene in opisane s pomočjo različnih avtorjev, katerim je vsem skupno, da opisujejo stopnjevanje branja od predšolskega obdobja, ko otroci še ne berejo sami, do učinkovitega branja v zadnjih razredih osnovne šole ali v srednjih šolah. Empiričen del je namenjen raziskavi temeljnega vprašanja naloge, ali torej predznanje učencev vpliva na napredek pri začetnem branju. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja – metoda bivariantne regresije, preučuje se namreč vpliv predznanja na končni rezultat. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo testa znanja za učence prvih razredov. Enak test znanja so isti učenci dobili na začetku šolskega leta in v mesecu aprilu istega šolskega leta. Podatki so bili računalniško obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS. When entering school, children possess different levels of pre-knowledge in all areas. One of these areas is reading. Children learn to read in the first three years of primary school, starting in the first grade. According to Pečjak (1999), reading is an interaction of many different processes that are determined by different abilities. Children enter school with or without prior knowledge of reading the aim of my master’s thesis was to determine, whether the pre-knowledge is the prerequisite for faster progress in initial reading. As stated by Grginič (2005), children are engaged in reading activities with the aim of knowledge acquisition already in the kindergarten they become acquainted with the symbols of written language, they recognize and enjoy the ludicrous stories, rhymes, different voices, word games and jokes and, in doing so, they experience sonority and rhythm, develop pre-reading and pre-writing skills and recognize the book as a source of information. They also create a book or a comic strip by themselves. This can lead us to think that all children enter school with some level of pre-knowledge however, all of them do not attend the kindergarten. Therefore it is reasonable to explore, whether it is appropriate to encourage children to read even before they enter school the main question is, whether after six months of initial literacy education, the differences in reading abilities are leveled out or are the children who possessed prior knowledge more successful in this area. To better understand the empirical part, the theoretical part first describes the language development, because, in order to even talk about reading or literacy education, we must understand what language development actually is. With the help of the research articles on this topic, we described the phases of language development, the factors affecting this development, the course of development in the early childhood, the connections between language development, children’s gender and parents’ education and different manners in which we can promote children’s language development. The theoretical part also describes literacy process with the research article Toddlers’ and children’s language competence as a predictor of early and later literacy. The description of language development is followed by an explanation of the terms pre-knowledge and pre-literacy. Another thing that is of great importance is the explanation of decoding from the definition of the term to the explanation of how the pupils get to recognize longer units. This is followed by the clarification of the concept of three-year literacy process in primary schools the book written by Kordigel and Saksida (1999) explains the importance of this process. The reformation of the so-called Bela knjiga (2011) is also mentioned. In the theoretical part, the chapters follow one another in the same way as they appear in the human development. At first we deal with the pre-school children, but with the emergence of literacy process, we begin to talk about reading comprehension and a research article dealing with this topic is presented. Various reading stages are explained and described with the help of different authors that deal with reading development from the pre-school era when the children are not able to read by themselves, to the last grades of primary or secondary school when pupils read effectively. The aim of the empirical part is to deal with the main issue of this thesis is the pre-knowledge the prerequisite for progress in initial reading. The methods that were used are descriptive method and causal non-experimental method of empirical pedagogical research – bivariate regression. We examined the effect of prior knowledge on the final result. Pupils visiting five different primary schools in National Education Institute Maribor area were randomly tested with the test for pupils of the first grades. Pupils were tested in the beginning of the school year |
|---|