VLOGA SODOBNIH DELOVNIH OKOLIJ PRI ZDRAVJU ZAPOSLENIH: POČITEK PO DELU KOT BLAŽILEC NEGATIVNIH UČINKOV?
V zadnjih štiridesetih letih se je vsebina dela v zahodnih družbah premaknila od idealnega tipa, pri katerem je prevladoval rutinski delovni proces, v birokratsko organiziran industrijski delovni proces. Osrednja značilnost novega pristopa je fleksibilnost. Od zaposlenih se pričakuje, da sami določa...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Master Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
[S. Junc]
2016
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59435 https://dk.um.si/Dokument.php?id=91733&dn= http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=22233096&fmt=11 |
| Summary: | V zadnjih štiridesetih letih se je vsebina dela v zahodnih družbah premaknila od idealnega tipa, pri katerem je prevladoval rutinski delovni proces, v birokratsko organiziran industrijski delovni proces. Osrednja značilnost novega pristopa je fleksibilnost. Od zaposlenih se pričakuje, da sami določajo, kdaj bodo opravljali delo (fleksibilni urnik dela), od kod ga bodo opravljali (na primer delo na daljavo) ter s katerim komunikacijskim orodjem (na primer pametni telefon, elektronska sporočila, video konference). Za namen raziskovanja povezave med spremenljivkami sodobnega delovnega okolja, počitka po delu in zdravja na delovnem mestu smo oblikovali in validirali vprašalnik sodobnega delovnega okolja. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je mediacijski učinek počitka po delu v povezavi med značilnostmi sodobnega delovnega okolja in zdravja na delovnem mestu. S pomočjo vzorca slovenske policije (N = 178) smo ugotovili, da ima počitek po delu vlogo blažilca različnih značilnosti sodobnih delovnih okolij, ki na zdravju zaposlenih puščajo negativne posledice. Predlagali smo tudi nekaj intervencij za promocijo zdravja na delovnem mestu (na ravni organizacij) ter na kratko predstavili primer dobre prakse – ustrezne zakonodajne ureditve področja (na ravni države). In the last 40 years, the content of work in Western societies has shifted from an ideal-type work process with a routine to a bureaucratically organised industrial work process. Nowadays, workplace flexibility is the main part of the work process. Employees are expected to set their own work schedule (flexitime), the location of the work (flexiplace) and decide which communication channel they will use (teleworking). To discover a connection between the variables of the contemporary work environment, recovery after work and workplace health, we developed and validated a questionnaire for the assessment of a contemporary work environment. The aim of the study was to examine whether recovery after work plays a mediation role in the relationship between the contemporary work environment and the workplace health of employees. Using the sample of the Slovenian police (N = 178) we found that recovery after work acts as a buffer against different characteristics of contemporary work environments. These characteristics are known for its negative effects on employee health. We proposed a few interventions in terms of workplace health promotion (at the level of the organisation) and outlined an example of a good practice – an adequate legislative regulation of this field (at the national level). |
|---|