Medijska reprezentacija amok situacij in storilcev
Amok je globalen medijski kulturni fenomen. Zaradi geografske omejenosti dogodka na določeno skupnost in okolje je večina z njim seznanjena prav preko množičnih medijev, ki vplivajo na javno razumevanje amok situacij. Vedejo se v skladu s tržnimi zakonitostmi in o kriminaliteti poročajo na senzacion...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Bachelor Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
K. Pavli]
2015
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54290 https://dk.um.si/Dokument.php?id=79684&dn= http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=3033834&fmt=11 |
| Summary: | Amok je globalen medijski kulturni fenomen. Zaradi geografske omejenosti dogodka na določeno skupnost in okolje je večina z njim seznanjena prav preko množičnih medijev, ki vplivajo na javno razumevanje amok situacij. Vedejo se v skladu s tržnimi zakonitostmi in o kriminaliteti poročajo na senzacionalističen način, izpostavljenost prekomernemu nasilju v medijih pa ima lahko pri občinstvu za posledico zmanjšanje občutljivosti za nasilje, dojemanje grožnje za večjo, kot je v resnici, in posnemanje. Poleg tega strokovnjaki ugotavljajo, da so vzroki za množično nasilje ter njegovi učinki poenostavljeni in v medijih pogosto napačno predstavljeni, kar vključuje tudi prikazovanje problema duševnega zdravja. Mediji so nagnjeni k prekomernemu sklicevanju na povezavo duševne bolezni in nasilja, s čimer med drugim prispevajo k stigmatizaciji duševnih bolnikov. Mediji lahko preko učinka posnemanja prispevajo tudi k sami pojavnosti amok situacij, možno pa bi jih bilo uporabiti tudi za preventivo teh dejanj, kar očitno nakazujejo že študije o učinkih medijev na pojavnost samomorov. Priporočila za medijsko poročanje v primeru samomorov bi lahko služila kot osnova za spremembo poročanja v primeru množičnih pokolov. Številni raziskovalci, pa tudi Ameriško psihološko združenje tako množičnim medijem predlagajo naj ne objavljajo imen napadalcev, njihovih obrazov in propagande, naj ne poročajo o njihovem življenju in ne ugibajo o motivu, naj zmanjšajo število podrobnosti (potek dogajanja, uporabljena oblačila, oborožitev ipd.) in krvavih detajlov, naj ne objavljajo fotografij in video posnetkov, naj usmerijo pozornost na žrtve, a zmanjšajo količino fotografij žalujočih družin, v splošnem pa naj omejijo poročanje, ki naj bo zmanjšano in lokalizirano, povedo pa naj tudi drugačno zgodbo. Z namenom raziskovanja, kakšna je medijska reprezentacija amok situacij in storilcev v slovenskem medijskem prostoru, smo analizirali poročanje spletnih medijev rtvslo.si in 24ur.com o 12 amok situacijah iz ZDA in Evrope. Z metodo kritične diskurzivne analize smo ugotovili, da medijsko poročanje o amok situacijah v slovenskih spletnih medijih prevladujoče ne sledi začrtanim smernicam poročanja in da je v ospredju poročanja storilec, ki je prevladujoče reprezentiran kot posameznik s predhodnimi duševnimi težavami. Amok is a global media and cultural phenomenon. Due to the geographical restrictions of the event to the local community and environment where it occurs, most people are acquainted with the event through mass media, which influences the public perception of amok situations. They act in accordance with the market principles and report on violence in a sensationalistic way. Exposure to media violence can reduce the public's sensitivity to violence, increase the perceived threat so that it seems bigger than it is, and cause an imitation effect. In addition, experts say that the causes for mass violence and its effects are often simplified and incorrectly presented in the media, which includes the presentation of mental health. Media tend to accentuate the correlation between mental illness and violence, and thus contribute to the stigmatization of the mentally ill. Through the imitation effects they can also add to the frequency of amok situations themselves, and are therefore possible to be used for their prevention, which is evident from the studies of media effects on the occurence of suicides. The guidelines for reporting on suicides could be implemented for the media coverage of amok situations. Many researchers and the American Psychological Association suggest media guidelines for the reporting on mass shootings, including: never publish propaganda about the shooters, hide their names and faces, do not report on biographical details or publish speculations about motives, minimize specifics and gory details, do not publish photos or videos of the event, talk about the victims but minimize images of grieving families, decrease the saturation, and tell a different story. For research purposes regarding the media representation of amok situations and perpetrators in the Slovenian media environment, we analysed the media coverage of 12 amok situations from the United States of America and Europe in the online news media rtvslo.si and 24ur.com. The results of the critical discourse analysis show that the media coverage of amok situations in Slovenian news prevalently does not correspond with the media guidelines, and the perpetrators are predominantly represented as individuals with previously existing mental problems. |
|---|