"Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši"
V poeziji Svetlane Makarovič opozarja slovenska literarna zgodovina na ostro inverzijo tradicije. Kljub temu pa, da pesnici sami delitev na moško in žensko v poeziji ni preveč pogodu, ostaja dejstvo, da Makarovičeva močno poudarja in osvetljuje prav element ženskosti, in to ne glede na to, iz katere...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Report |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
Slavistično društvo Slovenije
2015
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53391 https://dk.um.si/Dokument.php?id=112160&dn= https://dk.um.si/Dokument.php?id=77951&dn= https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/7213828?lang=sl |
| Summary: | V poeziji Svetlane Makarovič opozarja slovenska literarna zgodovina na ostro inverzijo tradicije. Kljub temu pa, da pesnici sami delitev na moško in žensko v poeziji ni preveč pogodu, ostaja dejstvo, da Makarovičeva močno poudarja in osvetljuje prav element ženskosti, in to ne glede na to, iz katere tvarine jemlje svoje pesniške motive. Pričujoča študija skuša le-to osvetliti skozi troje pramenov: skozi njeno navezanost na pravljičnost, ljudsko pesništvo in mitološko osnovo. Ob pravljici je Makarovičeva poudarila predvsem njene prikrite elemente, ljudsko pesem pa je uporabila tako, da je razgradila ustaljene skladne slike. Pri tem je razbila zlasti splošno razširjeno predstavo o ženski in njeni tradicionalni vlogi. Poezija S. Makarovič pa odseva tudi negativno, demonsko plat mitske podobe sveta, v kateri je človeški svet družba, ki zatira posameznika. Ženske S. Makarovič ostajajo sicer od doma pregnane desetnice, a tudi maščevalke in nagajivke s posebnim smislom za humor, obenem pa posebnice, ki s pesmijo preganjajo zlo. Slovene literary scholarship points up the sharp inversion of literary tradition in the poetry of Svetlana Makarovič. Despite Makarovič's own displeasure at the division of poetry unto male and female, the fact remains that in her poetry she strongly emphasizes and illuminates the element of femininity, regardles of the source of her subject matter. The present study attempts to shed light on this fact through three sources: her attachment to fairy tales, folk poetry and mythological foundation. With the fairy tale Makarovič has emphasized primarily hidden elements she has used folk poetry to deconstruct fixed and notion of woman and her traditional role. The poetry of S. Makarovič also reflects the negative, demonic side of the mythical image of the world, in which humankind is a society that oppresses the individual. Makarovič's women remain both waifs, cast out from hearth and home, as well as avengers and teasers with a special sense of humor at the same time they are oddballs who banish evil with poetry. |
|---|