PRIPRAVA NA PISANJE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA

Diplomsko delo obravnava vprašanje pomembnosti urejanja pomembnih podrobnosti v pojmovno mapo ob učiteljevi pomoči pri pisanju neumetnostnega besedila. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno–neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotoviti smo želeli, ali ustvarja...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Bukvić, Kristina
Other Authors: Ropič, Marija
Format: Bachelor Thesis
Language:Slovenian
Published: K. Bukvič 2012
Subjects:
Online Access:https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22356
https://dk.um.si/Dokument.php?id=28804&dn=
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/19055112?lang=sl
Description
Summary:Diplomsko delo obravnava vprašanje pomembnosti urejanja pomembnih podrobnosti v pojmovno mapo ob učiteljevi pomoči pri pisanju neumetnostnega besedila. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno–neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotoviti smo želeli, ali ustvarjanje pojmovne mape z učiteljevo pomočjo pred pisanjem neumetnostnega besedila pozitivno vpliva na pisanje le-tega in ali so zaradi ustrezne priprave na pisanje med učenci vidni boljši rezultati. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali vse vrste sporazumevanja: poslušanje, govor, branje in pisanje. Dotaknili smo se tudi tem: besedilo, nastajanje besedila, priprava na pisanje neumetnostnih besedil, kjer je podrobneje predstavljena pojmovna mapa. Pojmovna mapa je predstavljena zato, ker je to učna strategija, ki je bila uporabljena v naši raziskavi. Raziskavo smo izvedli na dveh mariborskih osnovnih šolah, kjer smo v enem oddelku izvedli pripravo pojmovne mape z učiteljevo pomočjo, v drugem pa so učenci vse storili sami. Delo učencev je obsegalo dve učni uri, v katerih so morali izdelati pojmovno mapo in nato pomembne podrobnosti pretvorili v zapisano besedilo. Rezultate smo pregledali in ugotovili, da je na učence skupna priprava s pomočjo pojmovne mape pozitivno vplivala. Učenci, s katerimi smo izvedli motivacijo in skupaj napisali pojmovno mapo, so dosegli boljše rezultate, kot tisti, ki so morali vse narediti sami in so dobili samo navodilo naj napišejo najprej pojmovno mapo in jo nato pretvorijo v vezano besedilo. In der Diplomarbeit wird die Frage der Bedeutung des Ordnen von wichtigen Einzelheiten in die Gedankenkarte (‚Mind Map‘) mit Hilfe des Lehrers beim Schreiben von Texten behandelt. In der Diplomarbeit wird die deskriptive und die kausale- nichtexperimentelle Methode der empirisch, pädagogischen Untersuchung verwendet. Wir wollten herausfinden, ob das Erstellen einer Gedankenkarte mit Hilfe des Lehrers vor dem Schreiben eines Textes eine positive Auswirkung auf die Resultate der Schüler hat. Im theoretischen Teil der Diplomarbeit haben wir alle Arten der Kommunikation behandelt: hören, sprechen, lesen und schreiben. Wir haben auch folgende Themen berührt: Text, das Entstehen des Textes, die Vorbereitung auf das Schreiben des Textes, wo auch genauer die Gedankenkarte vorgesellt ist. Die Gedankenkarte wird vorgestellt, weil sie die Lernstrategie ist, die in unserer Untersuchung verwendet wurde. Die Untersuchung haben wir an zwei Grundschulen in Maribor ausgeführt, wo die Schüler in einer Klasse die Gedankenkarte alleine erstellten und in der anderen Klasse mit Hilfe des Lehrers. Die Arbeit der Schüler umfasste zwei Stunden, in denen sie eine Gedankenkarte erstellen mussten und dann die Wichtigsten Einzelheiten in einen Text umwandeln mussten. Wir haben die Resultate bewertet und herausgefunden, dass das erstellen der Gedankenkarte mit Hilfe des Lehrers einen positiven Einfluss auf die Schüler hatte. Die Schüler, mit denen wir eine Motivation ausgeführt haben und denen wir bei der Erstellung der Gedankenkarte geholfen haben, erreichten bessere Resultate als die Schüler, die nur die Anleitung bekamen und die Gedankenkarte alleine in einen Text umwandeln mussten.