Organizacija celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo

V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri ohranjanju oziroma vzdrževanju...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Bandur, Mateja
Other Authors: Filej, Bojana
Format: Other/Unknown Material
Language:Slovenian
Published: M. Bandur 2010
Subjects:
Online Access:https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16607
https://dk.um.si/Dokument.php?id=18926&dn=
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1654436?lang=sl
Description
Summary:V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne kakovosti življenja v domačem okolju. Namen specialističnega dela je prikazati vlogo patronažne medicinske sestre pri organizaciji in koordinaciji celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo in predstaviti probleme, ki se pri tem pojavljajo. Opravljena je bila kvantitativna raziskava, uporabljena pa deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom retrospektivno. Raziskava je potrdila, da se patronažne medicinske sestre pogosto vključujejo v celostno oskrbo sladkornega bolnika — starostnika na domu. Obiskujejo jih v okviru preventivne in kurativne dejavnosti in skušajo doseči njihovo čim večjo samostojnost. Pri reševanju problemov najpogosteje sodelujejo z osebnim zdravnikom, diabetološko ambulanto, svojci, Centrom za pomoč na domu in Centrom za socialno delo. Ugotovili smo tudi, da je kontinuiranost zdravstvene nege zadovoljiva, prev tako je zadovoljivo sodelovanje med zdravstvenimi in socialnimi institucijami. Patronažne medicinske sestre opravljajo vlogo koordinatorja različnih oblik pomoči na domu, saj v sedanjem sistemu razne oblike pomoči delujejo vsaka zase samostojno in med seboj neusklajeno. Tako imenovana laična oskrba ni povsod zadovoljivo organizirana in usposobljena, da bi ji lahko predali skrb za aplikacijo medikamentozne terapije v primerih, ko sladkorni bolniki in njihovi svojci tega niso zmožni sami. V prihodnosti pričakujemo organizirano itegrirano dolgotrajno oskrbo, ki naj bi omogočila boljšo povezanost in koordiniranost med službami in tako večjo kakovost, učinkovitost ter racionalnost potrebnih storitev. In today's world the number of elderly persons grows rapidly and with it the incidence of chronic diseases, amongst which diabetes is one of the most common. Elderly persons with diabetes have special needs concerning their health care and social security as well as in preserving or maintaining a quality way of life in domestic environment. With this research paper we wanted to show the role of community nurse in organizing and coordinating the whole care of elderly persons with diabetes and to present the problems that occur along the way. We made a quantity research using the descriptive method. Data was gathered with a questionnaire retrospectively. The research confirmed that community nurses are often engaged in the whole care of a diabetic patient – elderly persons at their home. Their visiting activities are part preventive and part curative, but always in attempt to foster the patient's maximum self-sufficiency. In trying to solve a problem they most frequently contact the doctor, diabetic clinic, family members, Home Assistance Center and Social Work Center. We also concluded that continuity of nursing care is satisfactory, the same as the cooperation between medical and social institutions. Community nurses assume the role of coordinators of different forms of home care, as in the current system different forms of help and care act separately and uncoordinated. Likewise, the appointed lay care is not always so well organized or qualified that we could simply hand over the application of medical therapy to them in cases where diabetic patients and their families are not capable of doing it themselves. In the future, we expect organized integrated care, that will make possible a better connection and coordination between services, and with it a greater quality, efficiency and rationality of necessary services.