Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih Kočevske

Na podlagi opazovanja ptic v kočevskem gozdno gospodarskem območju in popisov ptic v dinarskih jelovo bukovih pragozdnih ostankih smo ugotavljali vpliv ekoloških (gozdna združba, nadmorska višina, naklon terena, relief, obrod nekaterih drevesnih in grmovnih vrst idr.) in drugih dejavnikov (gozdnogos...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Perušek, Mirko
Other Authors: Adamič, Miha
Format: Master Thesis
Language:Slovenian
Published: M. Perušek 2015
Subjects:
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=54598
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=54609&dn=
http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=241813248&fmt=11
Description
Summary:Na podlagi opazovanja ptic v kočevskem gozdno gospodarskem območju in popisov ptic v dinarskih jelovo bukovih pragozdnih ostankih smo ugotavljali vpliv ekoloških (gozdna združba, nadmorska višina, naklon terena, relief, obrod nekaterih drevesnih in grmovnih vrst idr.) in drugih dejavnikov (gozdnogospodarskih razred, razvojna faza gozda, lesna zaloga, predpisan etat,lovno gospodarjenje) na razporeditev izbranih ptic v gozdovih kočevske. Izbrane vrste ptic so bile: kozača (Strix uralensis), koconogi čuk (Aegolius funereus), malo skovik (Glaucidium passerinum), gozdni jereb (Bonasa bonasia),črna žolna (Dryocopus martius), belohrbti detel (Dendrocopos leucotos), triprsti detel (Picoides tridactylus) in mali muhar (Ficedula parva): Največ opazovanj je bilo v mesecu aprilu in maju, največ v višjih nadmorskih višinah in na severnih legah. Na najbolj skalovitih legah v višjih legah na sušicah iglavcev se zadržuje triprsti detel. Posamezne niše sov se razmeroma dobro prekrivajo, medtem ko plezalcev slabše. Kozača zaseda bolj produktivna rastišča, ostale vrste sov so tam, kjer ni večjih vrst. Od obravnavanih vrst ima najširšo ekološko nišo kozača, najožjo pa malo skovik. Nižje lesne zaloge in večja mozaičnost sestojev so v habitatni gozdnega jereba. Trendi razvoja gozdov so kratkoročno ugodni za večino obravnavanih vrst ptic. Vse obrvnavane vrste so na seznamu varovalnih vrst v omrežju Natura2000 za katere pa se razmere v njihovih habitatih ne bi smele poslabšati. Naloga bo lahko pripomoček za conacijo in načrtovanje upravljanja obravnavanih vrst ptic. magistrsko delo