Kompetentnost in motiviranost spremljevalcev za delo z učenci s posebnimi potrebami
Spremljevalci učencev s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih vzgoje in izobraževanja predstavljajo nepogrešljiv člen, tako za učence, kot tudi za učitelje. Učitelji pogosto od spremljevalcev pričakujejo pomoč, tako pri učnem delu, kot tudi pri pomoči učencu pri osebni higieni,...
Main Author: | |
---|---|
Other Authors: | |
Format: | Master Thesis |
Language: | Slovenian |
Published: |
G. Rečnik
2024
|
Subjects: | |
Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159337 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=187307&dn= https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=187308&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/200962307 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-159337 |
Summary: | Spremljevalci učencev s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih vzgoje in izobraževanja predstavljajo nepogrešljiv člen, tako za učence, kot tudi za učitelje. Učitelji pogosto od spremljevalcev pričakujejo pomoč, tako pri učnem delu, kot tudi pri pomoči učencu pri osebni higieni, hranjenju oz. pri vseh življenjskih aktivnostih, pri katerih učenec ni popolnoma samostojen. Učitelji se pogosto ne zavedajo, da spremljevalci niso ustrezno usposobljeni za njihovo delo, predvsem, če nimajo izkušenj za delo z učenci s posebnimi potrebami. Ker spremljevalce štejemo za pomembni člen v izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, je potrebno, da se tudi sami počutijo dovolj kompetentne za opravljanje svojega dela in da so pri tem tudi ustrezno motivirani ter deležni ustrezne podpore. Z raziskavo v empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kako spremljevalci učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo svojo kompetentnost in usposobljenost za delo s to populacijo ter kaj jih motivira za opravljanje tega dela. Z vprašalnikom smo zajeli 33 spremljevalcev, ki imajo izkušnje z učenci različnih starosti, ki obiskujejo prilagojene izobraževalne programe: prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom oz. prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Rezultati so pokazali, da spremljevalci niso deležni dovolj izobraževanj, a da hkrati pridobivajo določeno znanje in spretnosti z izkušnjami in znanji, ki jim jih predajajo učitelji. Z izkušnjami na delovnem mestu je hkrati pogojena tudi samoocena kompetentnosti za spremljevalce, ki se predvsem ocenjujejo kot kompetentni za delo za otroke z motnjo v duševnem razvoju, z govorno-jezikovnimi težavami in s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Najdena je povezava med kompetentnostjo in motiviranostjo za delo, saj spremljevalci ocenjujejo, da jih kompetentnost za delo z učiteljem v razredu dodatno motivira in jim tudi daje zagon. Ugotovili smo, da prihaja do razhajanj med nalogami, ki so določene s sistematizacijo delovnega ... |
---|