Analiza razlik v vzdržljivosti pri učencih tretjih razredov v izbranih vaških in mestnih osnovnih šolah
V magistrskem delu smo obravnavali vzdržljivost, ki jo opredeljujemo kot funkcionalno sposobnost človeka, da brez prekinitev zmore opravljati določeno aktivnost dlje časa. Vzdržljivost je tesno povezana s srčno-žičnim in dihalnim sistemom, zato v sodobnem času, ko prevladuje sedentarni način življen...
Main Author: | |
---|---|
Other Authors: | |
Format: | Master Thesis |
Language: | Slovenian |
Published: |
Š. Ravnik
2024
|
Subjects: | |
Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158707 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=186421&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/200026371 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-158707 |
Summary: | V magistrskem delu smo obravnavali vzdržljivost, ki jo opredeljujemo kot funkcionalno sposobnost človeka, da brez prekinitev zmore opravljati določeno aktivnost dlje časa. Vzdržljivost je tesno povezana s srčno-žičnim in dihalnim sistemom, zato v sodobnem času, ko prevladuje sedentarni način življenja, potrebuje posebno pozornost tudi v osnovni šoli. To se je pokazalo še posebej po epidemiji Covida-19, ko so učenci ostali doma in ob ponovni vrnitvi v šole na testih SloFit izkazali upad vzdržljivosti. S tem se je pokazala potreba po povečanju kakovostnejšega izvajanja in načrtovanja aerobne vadbe. Glede na različne pogoje, v katerih osnovne šole delujejo, smo želeli raziskati, v kolikšni meri geografski pogoji prispevajo k pogostejšemu izvajanju aerobnih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v aerobni moči med učenci vaških in mestnih osnovnih šol zaradi morebitne boljše geografske lege oz. okolja. Proučevali smo tudi druge dejavnike, ki poleg geografske lege prispevajo k načrtovanju in izvajanju aerobnih vadb, in sicer smo analizirali razlike v mnenjih in načrtovanju aerobnih dejavnosti med učitelji mestnih in vaških šol. Analizirali in primerjali smo letne in sprotne učne priprave izbranih učiteljic tretjih razredov in s tem opredelili načrtovano količino izvajanja vaj za vzdržljivost pri športu. Poleg analize dokumentov smo izvedli polstrukturirane intervjuje in ugotavljali, kakšen pomen učitelji pripisujejo pripravi na pouk športa na splošno, pripravi na razvoj vzdržljivosti učencev in njihovi fizični pripravljenosti ter koliko in na kakšen način sami skrbijo za lastno vzdržljivost in fizično pripravljenost. Aerobno moč učencev smo preverili z Beep testom. Ugotovili smo, da učenci iz vaških šol v povprečju dosežejo več podstopenj (28,2) Beep testa kot iz mestnih šol (23,6). Neparametrični Mann-Whitney U-test sicer ni pokazal statistično pomembnih razlik (U = 342.000 p = 0,110). Analiza dokumentov je pokazala, da zaradi enotne administrativne podlage ni večjih razlik med ... |
---|