Družbena resničnost v kratki prozi Suzane Tratnik in Braneta Mozetiča
Prispevek obravnava literarno konstruiranje družbene resničnosti v proznem prvencu Braneta Mozetiča Pasijon (1993) ter v zbirkah kratke proze Pod ničlo (1997) in Na svojem dvorišču (2003) Suzane Tratnik. Mozetičevi prizori maščevanja "s krvjo in spermo" hipokritski družbi ter beg v svet om...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Other/Unknown Material |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
2024
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=156294 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=183679&dn= https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=183684&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/71894882 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-156294 |
| Summary: | Prispevek obravnava literarno konstruiranje družbene resničnosti v proznem prvencu Braneta Mozetiča Pasijon (1993) ter v zbirkah kratke proze Pod ničlo (1997) in Na svojem dvorišču (2003) Suzane Tratnik. Mozetičevi prizori maščevanja "s krvjo in spermo" hipokritski družbi ter beg v svet omam in intime v zgodnji prozi Tratnikove tvorita skrajne robove močnih odnosov do družbene resničnosti. Za oba avtorja je značilno, da vodita svoje protagoniste skozi različne časovne, psihološke in osebnostno-razvojne faze, tako da je glede zbirk Pasijon in Na svojem dvorišču utemeljeno govoriti o t. i. Bildungsromanu. Oba avtorja sicer pogosto uporabljata homoerotične motive in se posvečata vprašanjem intime in spolnosti, vendar so protagonisti posredno ali neposredno vpeti v določeno in jasno opredeljeno družbeno in socialno resničnost. Ta resničnost ni toliko literarno konstruirana, temveč se največkrat nana{a na razpoznavne, zunajfiktivne okoliščine, ki segajo tudi na področje politike, reprezentativne kulture, družbene mentalitete in samega literarnega ustvarjanja. Te okoliščine omejujejo možnosti svobodnega gibanja istospolno usmerjenih protagonistov in sooblikujejo pri Mozetiču ozadje napadalnosti in samodestrukcije protagonistov, pri Tratnikovi pa so vzrok za umik v alternativne življenjske modele, ki so spet problematični in sami po sebi ne nudijo rešitve. The paper is about the literary construction of social reality in the short story collections Pasijon (1993) by Brane Mozetič, as well as Pod ničlo (1997) and Na svojem dvorišču (2003) by Suzana Tratnik. Mozetič's views of revenge against a hypocritical society through "blood and sperm" and the flight into a world of narcotics and intimacy in the early short prose of Suzana Tratnik are two extremes of possible relations to social reality. Both authors lead their protagonists through different stages of time, and of psychological and personal evolution, so that it is justified here to talk about a Bildungsroman. As both authors often use homoerotic images and ... |
|---|