Ideja vseživljenjskosti učenja pri slovenskih protestantih

• Main Author: Vidmar, Tadej
• Format: Article in Journal/Newspaper
• Language: Slovenian
• Published: Znanstvena založba Filozofske fakultete 2023
• Subjects: pedagogika; zgodovina; vzgoja in izobraževanje; protestantizem; reformacija; Slovenija; vseživljenjsko učenje; izobraževanje odraslih; sekundarne šole; opismenjevanje; osebnostni razvoj; andragogika; Trubar; lifelong learning; Reformation; secondary schools; literacy; personal development; info:eu-repo/classification/udc/374.7; sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152801; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=178459&dn=; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=178464&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/44216930; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-152801

Zadnja desetletja se na področju vzgoje in izobraževanja oblikujejo nove smernice in zahteve, pri čemer se zmeraj več pozornosti namenja izobraževanju in učenju odraslih, vse pomembnejša pa postajajo tudi spoznanja o nujnosti učenja skozi vse življenje. Pri odraslih je očiten premik poudarka s formalnih oblik in metod izobraževanja ter učenja na neformalno in priložnostno učenje. Reformacija je s svojima zahtevama po individualiziranem vzpostavljanju stika z Bogom in po tem, da bi naj Sveto pismo prebirali verniki sami v svoji materinščini, postavila novo paradigmo razumevanja učenja skozi vse življenje, ki pravzaprav implicira nekatere komponente sodobnega koncepta vseživljenjskega učenja. Kar pa se tiče vprašanjizobraževanja in učenja odraslih, so se protestanti pri nas in v drugih deželah bolj ali manj uspešno soočali z njim. Predvsem zaradi pomanjkanja izobražencev, tj. učiteljev in duhovnikov, so nemški protestantski pedagogi največjo pozornost namenjali sekundarni stopnji izobraževanja (latinskim šolam, gimnazijam itn.), niso pa se toliko ukvarjali z opismenjevanjem ali drugimi oblikami izobraževanja in učenja odraslih. Slovenski protestanti se praviloma niso razlikovali od nemških, kar pomeni, da sta največji poudarek in pozornost bila namenjena sekundarnemu izobraževanju. Z izjemo Trubarja se naši protestantski pedagoški pisci in drugi teoretiki praviloma niso posebej in sistematično ukvarjali z vprašanji izobraževanja in učenja po zaključku formalnega šolanja. Pri Trubarju lahko identificiramo oboje, tako komponente izobraževanja, tj. opismenjevanja, odraslih kot tudi komponente sodobnega koncepta vseživljenjskega učenja. Svoja dela je, po lastnih besedah, zasnoval tako, da se lahko iz njih učijo vsi, ne glede na starost, tako mladi kot tudi stari. In recent decades new trends and demands are increasingly gaining importance in the field of education. More attention is focused on adult education and the awareness of the need for lifelong learning is increasing. We can also identify an apparent shift of ...