Celostna skrb za duševno zdravje starejših v času pandemije COVID-19
Uvod: Decembra 2019 so v mestu Wuhan na Kitajskem poročali o izbruhu nove bolezni – COVID-19. Virus se je hitro razširil po svetu in 12. marca 2020 je SZO razglasila pandemijo. Preventivni ukrepi, ki so predvsem temeljili na socialni izolaciji so močno vplivali na duševno zdravje starejših. Namen: N...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Bachelor Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
M. Rus
2023
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146850 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=170156&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/155730435 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-146850 |
| Summary: | Uvod: Decembra 2019 so v mestu Wuhan na Kitajskem poročali o izbruhu nove bolezni – COVID-19. Virus se je hitro razširil po svetu in 12. marca 2020 je SZO razglasila pandemijo. Preventivni ukrepi, ki so predvsem temeljili na socialni izolaciji so močno vplivali na duševno zdravje starejših. Namen: Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti učinek pandemije COVID-19 na duševno zdravje starejših in opredeliti varovalne dejavnike in dejavnike tveganja na duševno zdravje starejših v času pandemije COVID-19. Metode dela: Uporabljana je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne tuje literature s področja pandemije COVID-19 in njenim vplivom na starejše. Literaturo smo iskali preko podatkovne baze PubMed. V pregled in analizo je bilo vključenih 12 enot literature, ki smo jih kratko predstavili v tabeli in z njimi odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je imela pandemija COVID-19 negativni vpliv na duševno zdravje starejših. Najpogosteje so se starejši soočali s strahom pred okužbo, kroničnim stresom, porastom simptomov depresije in anksioznosti in osamljenostjo. Najpomembnejši dejavnik tveganja za poslabšanje duševnega zdravja pa je bila socialna izolacija. Po pregledu raziskav smo ugotovili, da so bile ženske in starejši, ki so živeli sami bolj dovzetni za poslabšanje duševnega zdravja. V raziskavah, kjer so udeležencem aktivno pomagali pri soočanju s spremembami, ki jih je prinesla pandemija, pa se je izkazalo, da se duševno zdravje anketirancev ni poslabšalo, ali pa se je celo izboljšalo. Razprava in zaključek: Starejši spadajo med ranljivejšo populacijo, saj so zaradi svoje krhkosti v telesnem in duševnem smislu bolj dovzetni za samo okužbo s COVID-19 in poslabšanje duševnega zdravja. Pandemija COVID-19 nas je prisilila v socialno izolacijo, zaradi katere so starejši bili izolirani od svojcev in prijateljev in imeli omejen dostop do zdravstvenih storitev ter spremenjeno dnevno rutino, kar pa je pri marsikaterem starejšem pripeljalo do osamljenosti, depresije in ... |
|---|