Napovedniki občutka pripadnosti učencev razredu

Potreba po pripadnosti je ena izmed temeljnih človeških potreb. V razrednem okolju o potrebi po pripadnosti govorimo v okviru občutka pripadnosti razredu, ki predstavlja stopnjo, do katere učenci čutijo podporo s strani posameznikov v šolskem socialnem okolju in se v njem počutijo sprejete, spoštova...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Marinšek, Anja
Other Authors: Pirc, Tina
Format: Master Thesis
Language:Slovenian
Published: A. Marinšek 2023
Subjects:
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146145
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=169277&dn=
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/155088643
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-146145
Description
Summary:Potreba po pripadnosti je ena izmed temeljnih človeških potreb. V razrednem okolju o potrebi po pripadnosti govorimo v okviru občutka pripadnosti razredu, ki predstavlja stopnjo, do katere učenci čutijo podporo s strani posameznikov v šolskem socialnem okolju in se v njem počutijo sprejete, spoštovane in vključene. O občutku pripadnosti razredu lahko učenci poročajo sami zase, učitelji pa težko podajo splošno oceno pripadnosti vseh učencev razredu hkrati, lahko pa poročajo o zaznani razredni klimi, ki vsebinsko v precejšnji meri sovpada z občutkom pripadnosti učencev razredu. V raziskavi nas je tako zanimalo, kateri dejavniki napovedujejo občutek pripadnosti učencev razredu oz. kateri dejavniki napovedujejo zaznano razredno klimo na vzorcu učiteljev. V vzorec je bilo zajetih 2183 učencev 4. in 5. razredov ter 187 razrednikov 4. in 5. razredov. Učenci in učitelji so izpolnjevali sklop pripomočkov, s pomočjo katerih smo pri učencih želeli zmeriti občutek pripadnosti razredu, zaznano razredno klimo, zaznano podporo in bližino ter konflikte v odnosu z učiteljem razrednikom, osebno prožnost in doživljanje ter izvajanje MVN (medvrstniškega nasilja). Pri učiteljih smo merili zaznano razredno klimo, zaznano podporo in bližino ter konflikte v njihovem odnosu z učenci, kompetentnost za učinkovit odziv na situacije MVN v razredu, odnosno kompetentnost, zaznano pogostost MVN v razredu in osebno prožnost. Pridobljene podatke smo obdelali s postopki multiple regresije. Na vzorcu učencev so se kot pomembni napovedniki občutka pripadnosti razredu izkazali osebna prožnost, zaznana razredna klima, redkejše doživljanje MVN, pogostejše izvajanje MVN in zaznana bližina in podpora v odnosu z učiteljem razrednikom. Na vzorcu učiteljev sta se kot pomembna napovednika zaznane razredne klime izkazala zgolj zaznana bližina in podpora v odnosu z učenci ter redkejše MVN v razredu. Rezultati kažejo, da je tako z vidika zaznav učencev, kakor z vidika zaznav učiteljev pri vzpostavljanju pozitivnega vzdušja v razredu in krepitve občutka ...