Vloga socialnega dela ob starševski izčrpanosti in izgorelosti
V magistrskem delu raziskujeva poznavanje starševske izčrpanosti in izgorelosti iz dveh perspektiv: perspektive strokovnih delavk in delavcev na področju psihosocialne podpore in pomoči, ki pri svojem delu sodelujejo s starši ter perspektive samih staršev z otroki, starimi največ 15 let, ki so spreg...
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Master Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
K. Bedöke, P. Žgavec
2022
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143511 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=165236&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/145755651 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-143511 |
| Summary: | V magistrskem delu raziskujeva poznavanje starševske izčrpanosti in izgorelosti iz dveh perspektiv: perspektive strokovnih delavk in delavcev na področju psihosocialne podpore in pomoči, ki pri svojem delu sodelujejo s starši ter perspektive samih staršev z otroki, starimi največ 15 let, ki so spregovorili tudi o svojih neposrednih izkušnjah s starševsko izčrpanostjo in izgorelostjo. Zanimali so naju samopomoč in laična pomoč ter podpora stroke socialnega dela ob tovrstnih stiskah, posebno pozornost pa sva posvetili tudi času epidemije covida-19. V teoretičnem delu magistrskega dela predstaviva najpogostejše izzive starševstva, pojma izčrpanosti in izgorelosti ter starševske izčrpanosti in izgorelosti. Opiševa tudi izhod iz primeža starševske izčrpanosti in izgorelosti, ki vključuje preventivo in skrb zase ter zdravljenje in strokovno pomoč. Ob koncu teoretičnega dela piševa še o sami vlogi socialnega dela ob starševski izčrpanosti in izgorelosti. V empiričnem delu predstaviva rezultate najine raziskave, ki sva jih pridobili z analizo intervjujev, opravljenih z desetimi mamami in desetimi strokovnimi delavkami. Sodelujoče v raziskavi so v zvezi z opredelitvami starševske izčrpanosti in starševske izgorelosti navedle različne asociacije na telesni, čustveni in kognitivni ter vedenjski ravni. Udeleženke raziskave poudarjajo, da se starševska izčrpanost lahko prevesi v starševsko izgorelost, pri kateri gre za bolezensko stanje telesa in uma ter za višjo stopnjo starševske izčrpanosti. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starševska izčrpanost in izgorelost pogosto razvijeta pri mamah, ki pri vzgoji in varstvu otrok nimajo podpore očeta pri starših mlajših osnovnošolskih otrok pri starših v slabšem socialno-ekonomskem položaju pri starših, ki imajo zdravstvene težave ali težave v duševnem zdravju oziroma imajo tovrstne težave njihovi otroci ter pri starših povzročiteljih nasilja v družini. Večina strokovnih delavk, sodelujočih v raziskavi, je s starši, ki so starševsko izčrpani ali izgoreli, izvajala ... |
|---|