Obravnava spola samostalnika v petem razredu osnovne šole

V magistrskem delu smo se ukvarjali z razvijanjem metajezikovne zmožnosti učencev, tj. ene od sestavin sporazumevalne zmožnosti. Sporazumevalno zmožnost in njene sestavine naj bi učenci razvijali dejavno, procesno in celostno. Priporoča se, da so učenci pri pouku aktivni (transakcijski pouk) in da s...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Smerke, Jera
Other Authors: Bešter, Marja
Format: Master Thesis
Language:Slovenian
Published: 2022
Subjects:
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142916
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=164457&dn=
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/132300291
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-142916
Description
Summary:V magistrskem delu smo se ukvarjali z razvijanjem metajezikovne zmožnosti učencev, tj. ene od sestavin sporazumevalne zmožnosti. Sporazumevalno zmožnost in njene sestavine naj bi učenci razvijali dejavno, procesno in celostno. Priporoča se, da so učenci pri pouku aktivni (transakcijski pouk) in da sami pridejo do novih spoznanj (konstruktivistični pouk), ker je na tak način pridobljeno znanje kakovostnejše kot pa znanje, pridobljeno s tradicionalnim poukom. V kvalitativni, deskriptivni raziskavi smo najprej ovrednotili učbenike, ki so potrjeni za jezikovni pouk pri slovenščini v 5. razredu, in sicer njihovo poglavje/enoto o spolu samostalnika, nato pa smo raziskali, kako se v 5. razredu OŠ obravnava spol samostalnika, in sicer smo zvočno posneli in analizirali pouk petih oddelkov 5. razreda z gorenjskih osnovnih šol. Po analizi učnih ur smo izvedli še intervju s sodelujočimi učitelji. Ugotovili smo, da so določeni učbeniki osnovani na nalogah, ki učence spodbujajo, da so aktivni in tako pridobivajo nova spoznanja – torej so primerni za izvajanje konstruktivističnega pouka. Določeni učbeniki vsebujejo na koncu poglavja končni govor, ki ga morajo učenci dopolniti. Več učbenikov pa ima že na začetku predstavljeno vso teorijo o spolu samostalnika, temu pa sledijo naloge. En učbenik ima na koncu tudi vprašanja, s katerimi učenec preveri svoje razumevanje učne vsebine. Pet učiteljev je vodilo pouk slovenščine z raznolikimi učnimi metodami in učnimi oblikami. Najpogosteje so uporabili metodo pogovora ter frontalno in individualno učno obliko. Učenci so naloge reševali večinoma individualno, in sicer v delovnem zvezku ali na učnem listu. Pri dveh učnih urah je bila uporabljena tudi skupinska učna oblika. Kot učno sredstvo so učitelji uporabljali delovne zvezke, učne liste in elektronske prosojnice. Tabelsko sliko so štirje učitelji oblikovali zelo podobno. Težave učencev so bile večkrat povezane z napačnim določanjem moškega spola samostalnikom srednjega spola in obratno. Težave so imeli s samostalniki, ki so ...