Makedonščina, bolgarščina in albanščina znotraj balkanske jezikovne zveze
Jezikovne zveze so jezikoslovni fenomen, ki je prisoten na vseh celinah (razen Antakrtike). Gre za podobnosti, ki najpogosteje zajemajo oblikoskladenjsko raven in so posledica dolgega sožitja med govorci različnih jezikov, v situacijah ko na določenem prostoru ni jezika, ki bi ga lahko označili kot...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | , , |
| Format: | Master Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
A. Trifunović
2022
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141653 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=162762&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/135494147 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-141653 |
| Summary: | Jezikovne zveze so jezikoslovni fenomen, ki je prisoten na vseh celinah (razen Antakrtike). Gre za podobnosti, ki najpogosteje zajemajo oblikoskladenjsko raven in so posledica dolgega sožitja med govorci različnih jezikov, v situacijah ko na določenem prostoru ni jezika, ki bi ga lahko označili kot lingua franca. Jezikovna zveza, ki ima najdaljšo tradicijo raziskovanja je balkanska jezikovna zveza, ki jo tvorijo jeziki iz različnih skupin indoevropskih jezikov: slovanske, albanske, romanske, grške, indo-iranske in tudi turščina, ki je predstavnica turške jezikovne družine. Vprašanje porekla balkanizmov je še vedno odprto in pri iskanju odgovora na to vprašanje ima ključno vlogo vzpostavitev relativne kronologije, ki bo pripomogla ne le pri iskanju izvora vsakega balkanizma posebej, ampak tudi pri raziskovanju poti prenašanja balkanizmov iz enega jezika v druge. To magistrsko delo se osredotoča na makedonščino, bolgarščino in albanščino, tri najbolj balkanizirane jezike, in predstavlja šest balkanizmov: postpozitivni določni člen, sovpad rodilnika in dajalnika, podvojitev premega predmeta, izgubo nedoločnika, tvorbo prihodnjika s pomožnim glagolom hoteti in tvorjenje preteklika s pomožnim glagolom imeti. Ti balkanizmi so predstavljeni prvič na sinhroni ravni v standardnih jezikih, nato pa poskuša vzpostaviti njihovo relativno kronologijo v teh jezikih. Linguistic areas are a linguistic phenomenon present on all continents (except Antarctica). This phenomenon most often encompass the morphosyntactic level and is the result of a long coexistence between speakers of different languages, in circumstances where there is no language in a particular area that could be described as a lingua franca. The linguistic area that has been research the longest is the Balkan language area, which consists of languages from different groups of Indo-European languages: Slavic, Albanian, Romance, Greek, Indo-Iranian as well as Turkish, which is a representative of the Turkic language family. The question of the origin of balkanisms ... |
|---|