Določanje optičnih lastnosti z optično koherenčno tomografijo

V magistrskem delu raziščemo uporabo optične koherenčne tomografije (OCT) za merjenje fizikalnih in strukturnih lastnosti vzorcev. OCT je brezdotična optična tehnika, ki temelji na detekciji povratno sipane nizko koherenčne svetlobe, ki omogoča določitev globinske porazdelitve optičnih sipalcev in a...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Keber, Črt
Other Authors: Milanič, Matija
Format: Master Thesis
Language:Slovenian
Published: 2022
Subjects:
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140689
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=161482&dn=
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/121690371
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-140689
Description
Summary:V magistrskem delu raziščemo uporabo optične koherenčne tomografije (OCT) za merjenje fizikalnih in strukturnih lastnosti vzorcev. OCT je brezdotična optična tehnika, ki temelji na detekciji povratno sipane nizko koherenčne svetlobe, ki omogoča določitev globinske porazdelitve optičnih sipalcev in absorberjev v vzorcu. Sama tehnika je že našla uporabo v klinični praksi na področju oftalmologije, bolj natančno pri preiskavi očesnega ozadja. Na drugih področjih medicine je tehnika še v eksperimentalni uporabi. V našem primeru je bil uporabljen OCT sistem pri 1300 nm, katerega značilnost je dobra vdorna globina tudi v močno sipajoče vzorce, kot je koža. Najprej smo izvedli meritve na tkivnih fantomih iz silikonskega gela z različnimi koncentracijami sipalcev, ki so bile v našem primeru steklene mikrokroglice, in absorberjev, ki je bil v našem primeru črnilo na osnovi ogljika. Z OCT sistemom smo izmerili lomne količnike vzorcev in dobili zelo dobro ujemanje s semiempirično napovedjo na osnovi meritev z refraktometrom. V naslednjem koraku smo z dvema različnima metodama analize iz OCT signalov izluščili atenuacijskje koeficiente, kjer pa ujemanje s teoretično napovedjo ni bilo zadovoljivo, saj je bilo odstopanje med meritvami in napovedjo več kot 100 %. Predvidevam, da je razlog vrsta sipalcev, ki vsebujejo tudi zelo velike kroglice v velikosti 10 μm in več in bi za podroben opis sipanja potrebovali tudi poznavanje sipalnih faznih funkcij. Sami trendi izmerjenih atenuacijskih koeficientov pa se ujemajo z načrtovanih. V nadaljevanju smo z OCT sistemom slikali tumorje mišk in sicer z običajnim OCT načinom in načinom OCT angiografije (OCTA). Razvili smo postopek določanja meje med tkivom in okolico ter določanja relativnih efektivnih atenuacijskih koeficientov. Pokazali smo, da je mogoče iz OCTA slik izluščiti slike omrežja žil, na katere smo potem naložili slike relativnih efektivnih atenuacijskih koeficientov, ki nosijo lokalno informacijo o slikanih tkivih. V magistrskem delu smo pokazali, da je OCT tehnika uporabna ...