Vpliv vidne povratne informacije v kronični fazi kapi in ortotična oskrba spastičnega uda

• Main Author: Ogris, Ana
• Other Authors: Lampe, Tomaž
• Format: Bachelor Thesis
• Language: Slovenian
• Published: A. Ogris 2022
• Subjects: diplomska dela; ortotika in protetika; terapija z ogledalom; rehabilitacija po kapi; ortoza za zgornji ud; povišan mišični tonus; diploma theses; orthotics and prosthetics; mirror therapy; rehabilitation after stroke; upper limb orthosis; increased muscle tone; info:eu-repo/classification/udc/617.3; sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140582; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=161335&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/121844995; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-140582

Uvod: Kap je eden vodilnih dejavnikov zmanjšanja kakovosti življenja v moderni družbi. Za osebe, ki se po kapi soočajo s parezo udov je ključna pravilna rehabilitacija za povrnitev gibalnih funkcij. Eden od kliničnih pristopov je tudi terapija z ogledalom, ki naj bi na podlagi vidne povratne informacije ponovno aktivirala spastične mišice. Namen: Naš cilj je bil ugotoviti ali terapija z ogledalom prispeva k izboljšanju stanja pri osebi v kronični fazi kapi in kakšne možnosti ortotične oskrbe prihajajo v poštev za našo preiskovanko. Metode dela: V raziskavo smo vključili starejšo pacientko, ki je pred več kot štirimi leti prestala hemorargično možgansko kap. Izvedli smo mesečni rehabilitacijski program, tri terapije na teden, ki je temeljil na terapiji z ogledalom. Merili smo čas, v katerem je preiskovanka opravljala zastavljene vaje. Z uporabo modificirane Ashworthove lestvice in motoričnega indeksa smo ocenili stanje pred in po izvedbi terapije. Naše rezultate smo primerjali s predhodno izvedenimi študijami drugih avtorjev, ki smo jih ocenili kot ustrezne in primerljive naši raziskavi. Rezultati: Povprečna dolžina terapije je bila med 15 in 20 minutami – odvisno od zahtevnosti nalog v tistem tednu. Ugotovili smo izboljšanje oz. zmanjšanje porabljenega časa, za dokončanje funkcionalnih nalog med posameznimi serijami na terapijo. Končni rezultat raziskave pa žal ni pokazal izboljšanja spastičnosti ali motorike na paretičnem zgornjem udu v meri, ki bi jo lahko dokazali z merilnimi lestvicami, ki smo jih uporabili. Razprava in zaključek: Naše ugotovitve po sami terapiji in pregledu literature kažejo, da je terapija z ogledalom učinkovitejša v zgodnji fazi rehabilitacije po kapi. V tem obdobju lahko dosežemo največ plastičnih sprememb v možganih in posledično takrat prihaja do največjih napredkov. V kronični fazi kapi pa se stanje zgodnje rehabilitacije predvsem vzdržuje do mere, ki je bila dosežena. Pri naši preiskovanki bi kot alternativo uvedli statično ortozo za podlaket in zapestje, s katero bi postopoma ...