Pogledi na naravoslovno raziskovanje pri dvanajstletnikih v Sloveniji

• Main Author: Starešinič, Kristina
• Other Authors: Devetak, Iztok
• Format: Master Thesis
• Language: Slovenian
• Published: 2022
• Subjects: naravoslovje; science; sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140263; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=160970&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/120907523; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-140263

Razvijanje naravoslovne pismenosti je bil in še vedno je cilj poučevanja naravoslovja. Z opismenjevanjem posameznika razvijamo njegovo osebnost, saj se vsakodnevno srečujemo z izzivi. Za lažje premagovanje le-teh pa je pomembno naše mišljenje. Kadar govorimo o razvijanju naravoslovne pismenosti, govorimo o znanju in spretnostih, ki posamezniku omogočajo naslavljanje naravoslovno-znanstvenih vprašanj in zamisli oziroma idej kot razmišljujoč posameznik. Pri tem imata pomembno vlogo vzgojitelj in učitelj. S skrbno načrtovanim poukom učenci postajajo naravoslovno pismeni. To pomeni, da so se pripravljeni vključevati v smiselno razpravo o naravoslovju in tehnologiji, kar zahteva določene kompetence. Od učencev se pričakuje, da razumejo osnovne vidike naravoslovnega raziskovanja. Učitelji naj bi učence vključevali v pouk, ki daje pomen naravoslovnemu raziskovanju, z namenom, da učenci dosežejo razumevanje naravoslovnih vsebin, kar pripomore k njihovi nadaljnji samostojnosti. V raziskavi, ki je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, je sodelovalo sto štirideset učencev iz šestih osnovnih šol. Učenci so rešili preizkus znanja, s katerim smo preverjali njihovo razumevanje naravoslovnega raziskovanja, in izpolnili vprašalnik individualnega interesa in samopodobe, s katerim smo ugotavljali raven interesa do učenja naravoslovnih vsebin. Ugotovljeno je bilo, da imajo učenci naiven in prehoden pogled o razumevanju in poznavanju vidikov naravoslovnega raziskovanja. Rezultati kažejo, da večina učencev ima znanje o raziskovanju, težave pa se pojavijo pri pomanjkljivem utemeljevanju odgovorov na zastavljena vprašanja. Pri analizi problemskih nalog smo ugotovili, da nastopijo težave, ko znanje, ki ga učenec usvoji, postavimo v konkreten življenjski primer. Vzroki za to so lahko učenje na pamet in ne z razumevanjem in pa pomanjkanje eksperimentalnega dela pri pouku. V osnovnih šolah se učenci običajno naučijo le korake raziskave, ki jo bodo poskušali sami načrtovati in izvesti ob prisotnosti učitelja. Izkazalo se je, ...