Čustvena regulacija v partnerskem odnosu in pogostost rabe alkohola v času epidemije
Pričujoče delo temelji na raziskovanju čustvene regulacije v partnerskem odnosu in rabi alkohola v času epidemije. V teoretičnem delu smo v prvem poglavju opredelili temeljno vlogo odnosa, iz katerega izhaja tudi partnerski, in v drugem stile navezanosti v otroški ter odrasli dobi. Partnerski odnos...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Master Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
D. Grm
2022
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138542 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=158906&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/119825667 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138542 |
| Summary: | Pričujoče delo temelji na raziskovanju čustvene regulacije v partnerskem odnosu in rabi alkohola v času epidemije. V teoretičnem delu smo v prvem poglavju opredelili temeljno vlogo odnosa, iz katerega izhaja tudi partnerski, in v drugem stile navezanosti v otroški ter odrasli dobi. Partnerski odnos je prostor, kjer se ponovijo vzorci obnašanja in čutenja poznana iz primarne družine, in upanje, da bosta uspela te spore na razumevajoč in spoštovan način razrešiti. V partnerskem odnosu je močan čut in želja po svobodi in samostojnosti, a hkrati bližini, stiku in razumljenosti, ki partnerjema pomeni sprejetost in ljubljenost. V odnosih si želimo varnosti, čustvene topline in zaupanja, vendar je pot do zadovoljujoče intime pogosto tlakovana z lastno in partnerjevo ranjenostjo, ki jo je potrebno s sočutnim pogovorom zaceliti (Gostečnik 1999, 13-5). Ob posameznikovem soočanju s stisko in tesnobo je čustvena regulacija, o kateri smo pisali v naslednjem poglavju, pomemben notranji in zunanji proces, ki ga uporabljamo za prilagajanje in spremljanje čustvenih reakcij na dražljaje iz okolja (Thompson 1995). Čustvena regulacija se zgodi brez zavedanja, zavednega nadzora posameznika in njegovega vpogleda v čustvene konflikte (Sotres-Bayon in Quirk 2010, 231-5). Cvetek (2014, 5) navaja, da je neustrezno ravnanje s čustvi eden največjih dejavnikov razkroja v zakoskih in družinskih odnosih. Nadaljuje, da primerno uravnana čustva pomagajo človeku h kvaliteti medsebojnih odnosov in funkcionalnosti življenja ter prispevajo k blagostanju v odnosih (6). Regulirano čustvo pri posamezniku dokazuje njegovo moč soočanja in priznavanja doživljati čustvo in ga začutiti. Izkušnja ga nauči, da se sočutno sprejme in se ne doživlja kot nemočna žrtev (40). Tesnobni posamezniki, ki sami ne zmorejo regulirati temeljnih afektov, pa kot mehanizem regulacije uporabljajo alkohol, ki je bil v času epidemije v porastu. Peto poglavje smo namenili rabi alkohola, vzrokom za alkoholizem, alkoholu kot mehanizmu čustvene regulacije, agresiji in nasilju ... |
|---|