Tehnološko podprto svetovanje na daljavo v Sloveniji

Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne izkušnje in mnenje imajo glede tehnološko podprtega svetovanja na daljavo uporabniki in strokovnjaki v Sloveniji. Tehnološko podprto svetovanje je nudenje psihosocialne pomoči in podpore na daljavo, pri katerem uporabnik in strokovnjak nista v istem fizič...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Hajdinjak, Alja
Other Authors: Šugman Bohinc, Lea
Format: Master Thesis
Language:Slovenian
Published: A. Hajdinjak 2021
Subjects:
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127471
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=143873&dn=
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/72883459?lang=sl
Description
Summary:Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne izkušnje in mnenje imajo glede tehnološko podprtega svetovanja na daljavo uporabniki in strokovnjaki v Sloveniji. Tehnološko podprto svetovanje je nudenje psihosocialne pomoči in podpore na daljavo, pri katerem uporabnik in strokovnjak nista v istem fizičnem prostoru in komunicirata s pomočjo telekomunikacijskih naprav. Na ta način lahko postane psihosocialna podpora in pomoč dostopna ljudem, ki iz različnih razlogov ne morejo prihajati na fizična srečanja v živo. Prav tako imajo uporabniki večjo izbiro ponudnikov psihosocialnih storitev in lahko sami izberejo vrsto pomoči, ki se jim zdi najbolj ustrezna glede na njihove potrebe, želje in zmožnosti. V teoretičnem uvodu so definirani poklici psihosocialne podpore in pomoči, njihov pomen in potreba po njih v sedanji družbi in prihodnosti. Opisane so razlike med svetovanji v živo in na daljavo ter podrobneje predstavljene lastnosti, zgodovina in praksa tehnološko podprtega svetovanja na daljavo. Opisan je tudi vpliv pandemije Covid-19 na stroko psihosocialne podpore in pomoči. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, s katero sem želela ugotoviti, kakšne so trenutne izkušnje in mnenje strokovnjakov ter uporabnikov glede tehnološko podprtega svetovanja na daljavo v Sloveniji. Podatke sem zbirala s pomočjo dveh raziskovalnih pripomočkov, spletnega vprašalnika za uporabnike in smernic za intervju za strokovnjake. Ugotovila sem, da se uporabniki odločajo za tehnološko podprto svetovanje na daljavo predvsem zaradi dostopnosti in časovne ugodnosti tega načina svetovanja. Strokovnjaki sicer podpirajo tehnološko podprto svetovanje na daljavo, vendar poudarjajo, da ta način dela ni učinkovit za dolgotrajne delovne procese, še posebej za psihoterapijo, ki se mora izvajati v živo. Tako uporabniki kot strokovnjaki poudarjajo, da čeprav je bilo svetovanje na daljavo dobra rešitev v času karantene, se želijo ob sproščanju ukrepov vseeno čim prej vrniti k srečanjem v živo, če so na ta način delali že pred karanteno. Tako je prvi pogoj uspešnega sodelovanja to, da morajo imeti uporabniki in strokovnjaki najprej možnost izbire med svetovanjem na daljavo in v živo. The aim of this thesis is to establish the experience and views of the users and experts of technology-assisted distance counselling in Slovenia. Technology-assisted counselling is psychosocial help and support at a distance, which means that the user and the therapist are not in the same room and that their communication is technology-mediated. Thus, psychosocial help and support is accessible to those who for various reasons cannot attend face-to-face counselling sessions. Moreover, users have a wider selection of psychosocial service providers, so they are able to choose the kind of help and support that suits their needs, wishes and capabilities the most. In the theoretical part of this work various professions of psychosocial help and support, their importance and need in today’s society and in the future are defined. This is followed by a description of differences between face-to-face counselling and distance counselling, and a detailed presentation of technology-assisted counselling. The impact of Covid-19 on psychosocial help and support is also described. The empirical part of this work presents the findings of the research, which I conducted to establish the experience and views of the users and experts of technology-assisted distance counselling in Slovenia. I collected the data with two research devices: an online questionnaire for users and a directive interview for experts. The research has shown that users decide for technology-assisted distance counselling mainly because it is easily accessible and time-convenient. Experts support distance counselling however, they still stress the importance of face-to-face counselling, especially for long-term cooperation, like psychotherapy, that must be carried out in person. Both users and experts claim that even if online counselling was a good solution during the lockdown, they would like to go back to face-to-face counselling if this was their practice before the pandemic. Therefore, the prerequisite for successful cooperation is users and experts having the possibility to choose between online counselling and face-to-face counselling.