Vpliv izkustvenega učenja na stališča dijakov srednje strokovne šole do volkov

Proces učenja in poučevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah se zadnja leta bistveno spreminja, saj učitelji vedno bolj stremijo k uvajanju novih učnih pristopov, ki bi prinesli več izkušenj in boljše znanje pri učencih. V ta namen tradicionalni pristopi poučevanja in učenja, pri katerih je v ospr...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Rejc, Nastja
Other Authors: Tomažič, Iztok
Format: Master Thesis
Language:Slovenian
Published: 2019
Subjects:
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111971
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=123872&dn=
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ 12640841 ?lang=sl
Description
Summary:Proces učenja in poučevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah se zadnja leta bistveno spreminja, saj učitelji vedno bolj stremijo k uvajanju novih učnih pristopov, ki bi prinesli več izkušenj in boljše znanje pri učencih. V ta namen tradicionalni pristopi poučevanja in učenja, pri katerih je v ospredju predvsem učitelj, dajejo prostor novim sodobnim pristopom, ki večino pozornosti usmerjajo na učenca. Eden izmed teh sodobnih pristopov je izkustveno učenje, ki ga zaradi mnogih pozitivnih učinkov lahko imenujemo tudi prihodnost učenja. Z izkustvenim poukom učitelj ustvari zanimivo učno okolje, ki zahteva aktivnejšo vključenost učenca v sam učni proces, znanje pridobljeno na ta način pa je trajnejše in razumljivejše. Izkustveni pouk omogoča večjo samostojnost učencev, spodbuja njihovo zanimanje za učno snov ter jim pomaga najti pomen v učenju. Učenci pri izkustvenem pouku prek neposrednih izkušenj z organizmi in njihovimi življenjskimi okolji, razvijajo močna čustva, ki imajo poleg znanja močan vpliv na oblikovanje stališč učencev do organizmov in narave v splošnem. Stališča oblikovana na podlagi neposredne izkušnje so močnejša, stabilnejša in odpornejša na nasprotna mnenja ter imajo večji vpliv na učenčevo delovanje in vedenje. Obstoj ogroženih in zavarovanih vrst, med katere uvrščamo tudi volka (Canis lupus), je v veliki meri odvisen od delovanja in odnosa ljudi do teh vrst, zato je bistvenega pomena, da z izkustvenim poukom že v zgodnjih fazah izobraževanja poskušamo vplivati na oblikovanje bolj pozitivnih stališč učencev do organizmov in narave ter si tako prizadevamo za razvoj mladih v odgovorne in aktivne državljane. V okviru empirične analize magistrskega dela smo raziskovali, kako različni dejavniki (reja drobnice, prisotnost lovca v družini, območje bivanja) vplivajo na oblikovanje stališč dijakinj in dijakov srednje strokovne šole do volkov. V namen raziskave smo izvedli tudi delavnico o volkovih, ki je temeljila na izkustvenih metodah učenja, s pomočjo katere smo preverjali vpliv izkustvenega pouka na oblikovanje stališč dijakinj in dijakov do volkov. Rezultati naše raziskave so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih dijakov do volkov glede na rejo drobnice, prisotnost lovca v družini, območje bivanja in izkustveni pouk. V raziskavi smo ugotovili, da dijaki, ki se ukvarjajo z rejo drobnice, do volkov gojijo bolj negativna stališča kot dijaki, ki se z rejo drobnice ne ukvarjajo, vzroki za to pa izvirajo predvsem iz strahu teh dijakov do volkov in škode, ki jo lahko povzročijo na domačih živalih. Do nasprotnih ugotovitev smo prišli pri drugem dejavniku, saj so dijaki, ki imajo lovca v družini, do volkov izražali bolj pozitivna stališča kot dijaki, ki lovca v družini nimajo, kar je lahko posledica pozitivnega odnosa lovcev do teh zveri v splošnem. Velikih razlik v stališčih dijakov do volkov glede na območje bivanja nismo zaznali, so pa dijaki bistveno bolj pozitivna stališča do volkov izražali po izvedeni delavnici kot pred njo, s čimer smo dokazali pozitivne učinke izkustvenega pouka na oblikovanje in spreminjanje stališč učencev do volkov. Rezultati naše raziskave naj učiteljem predstavljajo vzpodbudo za pogostejše uvajanje izkustvenih pristopov učenja in poučevanja v sam učni proces, saj s tem lahko znatno vplivajo na oblikovanje bolj pozitivnih stališč učencev do narave in organizmov. The process of learning and teaching in educational institutions has changed significantly in the past years as teachers strive to employ new teaching approaches which would enable students to gather more experience and improve their knowledge. In this view, the traditional approaches of teaching and learning, which hold the teacher in the centre of the process, are giving way to new and modern approaches, which pay more attention to the student. One of these new approaches is experiential learning, which can be called the future of teaching due to its positive effects. By employing experiential methods, the teacher creates an intriguing learning atmosphere, which demands the highest level of involvement in the learning process itself, while the knowledge thus acquired is more permanent and more understandable. Experiential classes enables the students to be more independent, encourages their interest for the subject matter, and helps them find the meaning of studying. The students develop strong feelings through direct experience with organisms and their habitats during experiential classes, which have a strong influence on the shaping of the opinions about organisms and nature in general. The existence of endangered species, which includes the grey wolf (Canis lupus), is very much dependent on the activities and attitudes of people towards these species. Therefore, it is imperative that, by employing experiential classes, we try to influence the shaping of positive attitudes towards organisms and nature and endeavour to develop the young into responsible and active citizens. The results of our survey have shown that there are statistically significant differences in the attitudes of high – school students concerning the breeding of small livestock like sheep, the presence of a hunter in the family, the area of living, and experiential classes. The survey has shown, that the students whose parents deal with breeding small livestock, have rather more negative attitudes towards wolves than students who have nothing to do with small livestock. The reasons originate mainly from the fear of the damage wolves can inflict upon the livestock. The second factor rendered somewhat different conclusions as the students who have a hunter in the family expressed rather more positive attitudes than the students who do not have a hunter in the family. This may be the influence of the positive attitude of hunters towards these beasts in general. There were no significant differences in attitudes of students in terms of the area of living, however the students did express more favourable attitudes after the workshop had been carried out. As a result, we have proved the positive effects of experiential classes on the shaping and changing of attitudes of students towards wolves. The results of our research should pose an encouragement for teachers to integrate experiential approaches of learning and teaching into the learning process more often, as they can significantly influence the shaping of more positive attitudes of students towards nature and organisms.