Le fonti poetiche delle mascherate di Gabriello Puliti
Le fonti poetiche delle mascherate di Gabriello Puliti Doslej zelo nepopolno iskanje literarnih virov zbirke Ghirlanda odorifera (Dišeči venec; 1612) Gabriella Pulitija je obrodilo sadove šele v trenutku, ko je bilo mogoče ugotoviti, da skoraj vsa besedila izhajajo iz zbirke Mascherate (Maškarade; 1...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article in Journal/Newspaper |
Language: | Italian |
Published: |
Založba Univerze v Ljubljani / University of Ljubljana Press
2000
|
Subjects: | |
Online Access: | https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/5429 https://doi.org/10.4312/mz.36.1.17-40 |
Summary: | Le fonti poetiche delle mascherate di Gabriello Puliti Doslej zelo nepopolno iskanje literarnih virov zbirke Ghirlanda odorifera (Dišeči venec; 1612) Gabriella Pulitija je obrodilo sadove šele v trenutku, ko je bilo mogoče ugotoviti, da skoraj vsa besedila izhajajo iz zbirke Mascherate (Maškarade; 1603) priljubljenega bolonjskega pesnika Giulia Cesara Croceja; ostala pa so znana iz že obstoječih zgodnejših tiskanih virov posvetne vokalne glasbe, tiskane v prvih letih 17. stoletja v Benetkah. Razprava torej obravnava primer skladateljeve pogoste rabe poetskih besedil drugega avtorja, kar je sicer v nemadrigalistični glasbeni literaturi redek primer. Po drugi strani lahko ugotovimo tudi to, kateri so glasbeniki in glasbeni viri, po katerih se je Puliti zgledoval pri sami izbiri besedil; poleg najbolj znanih imen, kot na primer Orazio Vecchi in Adriano Banchieri, omenimo še Filippa Nicolettija z zbirko Villanelle iz leta 1604. Podan je vpogled v Pulitijevo izbiro besedil in verjetnih skladateljevih posegih vanje ter ob spremembah, ki so bile namerne, pisec opozarja tudi na napake oz. nepravilna tolmačenja pri prepisovanju izvirnih besedil. Na podlagi datacije izvirnih izdaj lahko ne nazadnje domnevamo, da je Puliti zbirko Ghirlanda odorifera skladal na samem začetku stoletja, medtem ko jasna neizvirnost samih besedil padovanskih (v glavnem emilijanskih) avtorjev in virov, nedvomno izključuje možnost, da bi v tej zbirki lahko videli izraz, pa četudi posreden, istrske kulture. Prispevek malodane izključno obravnava literarno komponento Pulitijevih mascherat in se ne ukvarja z odnosi med možnimi glasbenimi zgledi in skladateljevo glasbeno realizacijo. V prilogi so navedena vsa besedila Giulia Cesara Croceja, ki jih je Puliti uglasbil. |
---|