METAPODATKI ALI KATALOG VIRTUALNEGA SVETA : KAKO UREDITI KAOS?

• Main Author: Dimec, Zlata
• Format: Article in Journal/Newspaper
• Language: Slovenian
• Published: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 2014
• Subjects: electronic resources; cataloguing; metadata; elektronski viri; katalogizacija; metapodatki; info; Draga; sami
• Online Access: https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5621

AbstractFor libraries, internet represents a new challenge, calling for ordering the huge number of its electronic resources. Besides selection, monitoring changes, archiving etc., processing is just one of the problems libraries have to deal with. Full cataloguing is a time-consuming and therefore expensive procedure. An idea came up to introduce a simplified processing to electronic resources creators so that they would take responsibility to increase the availability of their works themselves. The so called metadata contain the same elements as the libraries’ bibliographic records, but are reduced in number and stored in a format less structured than MARC-formats. The quality of nonprofessional processing may be rather low so collaboration with librarians is recommended, modelled upon the CIP-programme. Libraries themselves may decide to use metadata for cataloguing less important electronic resources. A union metadata database, run as an international project and supported by necessary tools, might compete with commercial browsers. IzvlečekInternet je za knjižnice nov izziv, ki kliče po ureditvi ogromnega števila elektronskih virov. Poleg izbiranja ustreznih virov, sledenja spremembam, arhiviranja itn. je obdelava le eden od problemov, s katerimi se knjižnice spopadajo. Popolna katalogizacija je dolgotrajna in draga, zato je nastala ideja o poenostavljenem načinu obdelave, ki bi ga lahko uporabljali sami avtorji in založniki elektronskih virov in tako poskrbeli za boljšo dostopnost svojih del. T.i. metapodatki vsebujejo večinoma enake elemente kot običajni bibliografski zapisi, le da jih je manj, format sam pa je enostavnejši od knjižničarskih MARC-formatov. Kvaliteta take obdelave je seveda vprašljiva, predvsem pri normativnih elementih kot so imenske značnice in predmetne oznake, zato je priporočljivo sodelovanje s knjižničarji, npr. v obliki CIP-programa. Knjižnice same bi metapodatke lahko uporabljale za katalogizacijo manj pomembnih elektronskih virov. Skupna podatkovna zbirka, ki bi nastajala kot ...