Kdo izbere, kaj bralec bere? Kibertekstualna perspektiva
Predmet literarne vede je področje, ki zajema avtorja, literarni izdelek in bralca, literarna komunikacija pa poteka v družbenozgodovinskem kontekstu. Za knjižno ali revijalno objavo besedila je v institucionalnem smislu odločilen urednik kot subjektna pozicija, ki izbirajoč odloča, katera besedila...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article in Journal/Newspaper |
| Language: | Slovenian English |
| Published: |
Slovensko društvo za primerjalno književnost (Slovenian Comparative Literature Association)
2017
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/5429 |
| Summary: | Predmet literarne vede je področje, ki zajema avtorja, literarni izdelek in bralca, literarna komunikacija pa poteka v družbenozgodovinskem kontekstu. Za knjižno ali revijalno objavo besedila je v institucionalnem smislu odločilen urednik kot subjektna pozicija, ki izbirajoč odloča, katera besedila bodo v natisnjeni obliki javno dostopna. To besedilo bo osvetlilo problem izbora na drugi ravni, ki se nazorno pokaže v okvirih računalniško podprtih literarnih del. Espen Aarseth pokaže s kibertekstualnega gledišča na pomembno razliko med literarnoestetskimi doživljaji in materialnimi kofiguracijami materialnega substrata, denimo črk na ekranu, ki jim estetske konkretizacije šele sledijo. Med novomedijskimi besedili so pogosta dela, ki se interaktivno prilagajajo bralcem. Sami znaki, ki vstopajo v bralno dejanje, so variabilni. Vtis, da se vnovič vzpostavlja substancialnost besedila, je napačen, saj posledica »tekstualnega stroja« ni »brezavtorsko« stanje, ampak razcep avtorja, pogosto dobesedno na dve osebi, na konstruktorja aparata in njegovega uporabnika. Izbira postane eden ključnih postopkov. Besedilo tako zastavlja literarni vedi pomembna vprašanja o »digitalnih skupnostih« in kolaborativnem avtorstvu, o možnosti strojnega generiranja besedila ali poezije. Poseben problem so teksti, ki jih proizvajajo informacijske tehnologije same, vendar črpajoč iz družbenozgodovinsko specifičnih izjav. The subject of literary scholarship includes the author, the literary product, and the reader; all of them are embedded in the socio-historical context. The editor as a subject position (i.e., an institution) is crucial in deciding what books or (in the case of a literary magazine) shorter texts will be published and therefore publicly available in printed form. This paper considers the problem of selection at another level that emerges as an important issue particularly in literary works based on computer technologies. From the cybertextual perspective, Espen Aarseth points out an important distinction between multiple ... |
|---|