Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru Društva lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak
Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po...
| Published in: | Acta Silvae et Ligni |
|---|---|
| Main Authors: | , |
| Format: | Article in Journal/Newspaper |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
2017
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8103 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=9991&dn= https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=9990&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4891302 https://hdl.handle.net/20.500.12556/DiRROS-8103 |
| Summary: | Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionalizaciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela. Most of the key problems related to private forest management stems from small-scaled and fragmented forest property, which is owned by a large number of owners, therefore their cooperation is crucial for more effective forest management. The greatest expansion in the last years was experienced by private forest owners% societies, which are defined under the Societies Act as independent and non-profit organizations. In response to this, private forest owners are aspiring to upgrade such forms of organization in the direction of a more business-like cooperation. This paper presents the private Pohorje-Kozjak Forest Owners Society as an example of a good practice expansion from society activities onto the level of business (cooperative) cooperation. A survey on business cooperation and opportunities for professionalization of activities was conducted on the sample of members of the ... |
|---|