Dejanske in imaginarne knjižnice v povezavi z neskončnostjo
Knjižnice kot institucije, arhitekture, zbirke, simbole in metafore med drugim bistveno določa tudi pojem neskončnosti. Oblike neskončnosti se lahko pojavljajo v dejanskih knjižnicah (v arhitekturi, klasifikaciji in razvrščanju zbirk, vsebini gradiva, simboliki), v imaginarnih knjižnicah (ki nastopa...
| Published in: | Keria: Studia Latina et Graeca |
|---|---|
| Main Author: | |
| Format: | Article in Journal/Newspaper |
| Language: | Greek English Latin Slovenian |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2017
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://doi.org/10.4312/keria.19.1.111-122 https://doaj.org/article/aced8f66500f4ae1a961fd05e82acfe9 |
| Summary: | Knjižnice kot institucije, arhitekture, zbirke, simbole in metafore med drugim bistveno določa tudi pojem neskončnosti. Oblike neskončnosti se lahko pojavljajo v dejanskih knjižnicah (v arhitekturi, klasifikaciji in razvrščanju zbirk, vsebini gradiva, simboliki), v imaginarnih knjižnicah (ki nastopajo v imaginarnih krajih in zanje ne veljajo zakoni znanega časa, prostora in perspektiv) in nevidnih knjižnicah (ki se razlikujejo od bralca do bralca, niso omenjane v tekstih, bralci pa jih lahko vnašajo sami in z njimi poselijo določene kraje in svetove v zgodbah). Članek prikaže, kako v dejanske knjižnice lahko prek ustvarjalne naravnanosti in ostrenja čuta za neskončnost vdirajo podobe imaginarnih knjižnic, lahko pa tudi podobe nevidnih knjižnic, in jih na različne načine bogatijo. |
|---|