Marjan Drnovšek, Pot slovenskih izseljencev na tuje od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka solza v New Yorku: 1880 – 1924, Ljubljana, Mladika, 1991, 244 str.

Zgodovinar Marjan Drnovšek slovenski strokovni in ostali javnosti ni nepoznan pisec: prva ga pozna še po rezultatih njegovega dela na področju krajevne zgodovine in arhivistike v času njegovega službovanja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (1972 - 1988), drugi pa se je, med drugim, predstavil kot soav...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Breda Čebulj Sajko
Format: Article in Journal/Newspaper
Language:English
Slovenian
Published: ZRC SAZU, Založba ZRC 1992
Subjects:
Online Access:https://doaj.org/article/820964a4c6f145b3bc3e38387fc17981
Description
Summary:Zgodovinar Marjan Drnovšek slovenski strokovni in ostali javnosti ni nepoznan pisec: prva ga pozna še po rezultatih njegovega dela na področju krajevne zgodovine in arhivistike v času njegovega službovanja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (1972 - 1988), drugi pa se je, med drugim, predstavil kot soavtor dveh odmevnih knjig: Pozdrav iz Ljubljane (1985) in Pozdravi iz slovenskih krajev (1987). Od leta 1988 dalje, ko se je zaposlil na Inštitutu za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je njegova raziskovalna vnema usmerjena v dve področji: izseljevanje in življenje Slovencev pred letom 1941 v zahodni Evropi, ter odhajanje Slovencev v času množičnega izseljevanja pred prvo svetovno vojno. Njegove tovrstne razprave lahko v zadnjih letih zasledimo tako v publikacijah zgodovinarjev (Kronika , Zgodovinski časopis , Viri .), kot tudi v večdisciplinarnih mednarodnih zbornikih (npr.iDve domovini/Two Homelands). Nedvomno pa zadnja Drnovškova knjiga Pot slovenskih izseljencev na tuje pomeni vrhunec njegovega dosedanjega strokovnega prizadevanja: v bistvu predstavlja združitev avtorjevega preteklega poznavanja arhivskega gradiva in v kratkem času na novo osvojenega širokega in poglobljenega vedenja o izseljevanju Slovencev. Temu se pridružuje še izbranost jezika, ki pisca pri podajanju vsebine ponekod (spontano?) zapelje bolj v pisateljevanje kot znanstveno razglabljanje. To je razumljivo, saj je delo namenjeno raznovrstnim bralcem in je zato njegova "poljudnost . namenska”, kot uvodoma omeni avtor sam.