Odtujevanje umetniških del v rimski dobi: nezakonito dejanje ali pravica zmagovalca?

Prispevek obravnava odtujevanje (pretežno grških) umetniških del s strani rimskih zavojevalcev oziroma oblastnikov. Rimski poveljniki so iz zavzetih mest med drugim vojnim plenom odpeljali tudi številna umetniška dela, ki so jih v prestolnici razstavili, da so postala ornamenta urbis, medtem ko se s...

Full description

Bibliographic Details
Published in:Keria: Studia Latina et Graeca
Main Author: Katarina Šmid
Format: Article in Journal/Newspaper
Language:Greek
English
Latin
Slovenian
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2019
Subjects:
PA
Online Access:https://doi.org/10.4312/keria.20.2.55-62
https://doaj.org/article/21fb245b86bc4df7818d463f9babbaca
Description
Summary:Prispevek obravnava odtujevanje (pretežno grških) umetniških del s strani rimskih zavojevalcev oziroma oblastnikov. Rimski poveljniki so iz zavzetih mest med drugim vojnim plenom odpeljali tudi številna umetniška dela, ki so jih v prestolnici razstavili, da so postala ornamenta urbis, medtem ko se sami z njimi praviloma niso okoristili. Na drugi strani so si jih lahko nezakonito, po zaslugi svojega položaja, prilaščali nekateri oblastniki. Evidenten primer tovrstne korupcije je Gaj Veres, proti kateremu je ostro nastopil Cicero.