Založniška dejavnost muzejev in galerij na Slovenskem do konca druge svetovne vojne
Pregledali bomo začetke muzejev na Slovenskem in njihove prve založniške projekte, od prvih izdaj Kranjskega deželnega muzeja leta 1832, pa vse do konca druge svetovne vojne. Opozorili bomo na njihov pomen pri razvoju znanstvene in strokovne publicistike. Prvi muzej na Slovenskem je bil današnji Nar...
Published in: | Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti |
---|---|
Main Author: | |
Format: | Article in Journal/Newspaper |
Language: | English Slovenian |
Published: |
Slovenian Library Association & University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2021
|
Subjects: | |
Online Access: | https://doi.org/10.55741/knj.65.3-4.5 https://doaj.org/article/118d55bcacb04a8fa00d6f9eb9a85340 |
Summary: | Pregledali bomo začetke muzejev na Slovenskem in njihove prve založniške projekte, od prvih izdaj Kranjskega deželnega muzeja leta 1832, pa vse do konca druge svetovne vojne. Opozorili bomo na njihov pomen pri razvoju znanstvene in strokovne publicistike. Prvi muzej na Slovenskem je bil današnji Narodni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1821 in je naša najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in znanstvena ustanova. Muzejska društva in muzeji so bile namreč na Slovenskem prve inštitucije, kjer so se zbirali znanstveniki in strokovnjaki in so s svojo zbiralno, razstavno, raziskovalno, pedagoško in publicistično dejavnostjo odigrali eno osrednjih vlog pri razvoju tako domoznanskih kot naravoslovnih strok. Muzeji in galerije po vsem svetu izdajajo publikacije in s tem pomembno dopolnjujejo svoje poslanstvo posredovanja znanja. Slednje so že ob sami ustanovitvi zapisali v ustrezne ustanovne akte tudi ustanovitelji slovenski muzejev, in v večini izpolnili že v prvih letih njihovega delovanja. Prve muzejske publikacije so bile izdane v obliki drobnih knjižic, v katerih so predstavljali svoje poslanstvo, zbiralno politiko, prostorsko problematiko in zbirke. Izdajali so vodnike, v katerih so predstavitve nastajajočih zbirk, razstavne kataloge, separate posebej pomembnih domoznanskih prispevkov, pa tudi znanstvene monografske publikacije, ki so jih pripravljali muzejski kustosi oz. člani muzejskih društev. Predvsem muzejske serijske publikacije so bile velikega pomena za razvoj strokovne in znanstvene publicistike na Slovenskem in v slovenskem jeziku. Prispevku je priložena bibliografija izdaj slovenskih muzejev in galerij med letoma 1832 in 1945. |
---|