Založniška dejavnost muzejev in galerij na Slovenskem do konca druge svetovne vojne

Pregledali bomo začetke muzejev na Slovenskem in njihove prve založniške projekte, od prvih izdaj Kranjskega deželnega muzeja leta 1832, pa vse do konca druge svetovne vojne. Opozorili bomo na njihov pomen pri razvoju znanstvene in strokovne publicistike. Prvi muzej na Slovenskem je bil današnji Nar...

Full description

Bibliographic Details
Published in:Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti
Main Author: Mateja Krapež
Format: Article in Journal/Newspaper
Language:English
Slovenian
Published: Slovenian Library Association & University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2021
Subjects:
Online Access:https://doi.org/10.55741/knj.65.3-4.5
https://doaj.org/article/118d55bcacb04a8fa00d6f9eb9a85340
Description
Summary:Pregledali bomo začetke muzejev na Slovenskem in njihove prve založniške projekte, od prvih izdaj Kranjskega deželnega muzeja leta 1832, pa vse do konca druge svetovne vojne. Opozorili bomo na njihov pomen pri razvoju znanstvene in strokovne publicistike. Prvi muzej na Slovenskem je bil današnji Narodni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1821 in je naša najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in znanstvena ustanova. Muzejska društva in muzeji so bile namreč na Slovenskem prve inštitucije, kjer so se zbirali znanstveniki in strokovnjaki in so s svojo zbiralno, razstavno, raziskovalno, pedagoško in publicistično dejavnostjo odigrali eno osrednjih vlog pri razvoju tako domoznanskih kot naravoslovnih strok. Muzeji in galerije po vsem svetu izdajajo publikacije in s tem pomembno dopolnjujejo svoje poslanstvo posredovanja znanja. Slednje so že ob sami ustanovitvi zapisali v ustrezne ustanovne akte tudi ustanovitelji slovenski muzejev, in v večini izpolnili že v prvih letih njihovega delovanja. Prve muzejske publikacije so bile izdane v obliki drobnih knjižic, v katerih so predstavljali svoje poslanstvo, zbiralno politiko, prostorsko problematiko in zbirke. Izdajali so vodnike, v katerih so predstavitve nastajajočih zbirk, razstavne kataloge, separate posebej pomembnih domoznanskih prispevkov, pa tudi znanstvene monografske publikacije, ki so jih pripravljali muzejski kustosi oz. člani muzejskih društev. Predvsem muzejske serijske publikacije so bile velikega pomena za razvoj strokovne in znanstvene publicistike na Slovenskem in v slovenskem jeziku. Prispevku je priložena bibliografija izdaj slovenskih muzejev in galerij med letoma 1832 in 1945.