OSEBNO IN JAVNO V IZSELJENSKI KORESPONDENCI
Od antike so pisma zapisana sporočila, ki so namenjena posameznikom ali več ljudem, intimnemu krogu ali javnosti. To velja tudi za izseljensko korespondenco, ki je postala množična v času sodobnih migracij v 19. in 20. stoletju. Slovensko zgodovinopisje posveča vedno več pozornosti t. i. osebnemu gr...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article in Journal/Newspaper |
Language: | English Slovenian |
Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2004
|
Subjects: | |
Online Access: | https://doaj.org/article/1103b5c2a0a34022a81e9fae66002e4b |
Summary: | Od antike so pisma zapisana sporočila, ki so namenjena posameznikom ali več ljudem, intimnemu krogu ali javnosti. To velja tudi za izseljensko korespondenco, ki je postala množična v času sodobnih migracij v 19. in 20. stoletju. Slovensko zgodovinopisje posveča vedno več pozornosti t. i. osebnemu gradivu, med katerim so najbolj številna ravno pisma, ki so si jih izmenovali izseljenci s svojimi rojaki v stari domovini, prijatelji, raznimi društvi, državnimi oblastmi v izseljenskem in priseljenskem prostoru, cerkvenimi inštitucijami, denarnimi zavodi ipd. Zato obravnavam izseljensko krorespondenco (migration letters) v najširšem pomenu besede in ne samo kot izseljenska pisma (emigrant letters), ki so v bistvu le pisma izseljencev naslovnikom v staro domovino. Ameriška sociologija je odkrila to arhivsko gradivo z Williamom Isaacom Thomasom in Florianom Znanieckim, Evropa že nekoliko prej, če omenim samo Danca Karla Larsena, ki so mu sledili mnogi drugi. Danes so znana imena poznavalcev izseljenskih pisem (emigrant letters), kot so Charlotte Erickson, Giorgo Cheda, Wolfgang Helbich, Ulrike Sommer, Samuel L. Baily in Franco Ramella, Antonius Holtmann in vrste drugih. V zadnjih letih je bil narejen premik glede raziskovanja slovenske izseljenske korespondence, če omenim samo imena John A. Arnez, Henry Christian, Jerneja Petrič, Darko Friš, Aleksej Kalc, Marjan Drnovšek. Vprašanje odnosa med osebnim in javnim v izseljenski korespondenci ni samo vprašanje odnosa med objavljenimi, npr. v časopisju, in zasebnimi pismi. Gre za različne namene piscev pisem in stike z različnimi naslovniki, kar je krojilo tudi vsebino pisem. Zato podrobneje obravnavam t. i. družinska pisma, ki so bila namenjena le očem bližnjih, in mnoga med njimi, ki so prišla v javnost z njihovim javnim branjem ali objavo v časopisju. Mnoga pisma družini so zaradi svoje vsebine kar težila k njihovi objavi, zlasti iz pionirskih časov naseljevanja v Združenih državah Amerike, saj so vsebovala veliko informacij o poti prek Atlantika, naselitvi sami in ... |
---|