000106

• Language: Ukrainian
• Published: 2010
• Subjects: Argentina; Augusto; Bruns; Dent; Kol’; Kvi; Menda; Moski; Nasi; Orga; Peta; Pise; Raz; Sever; Zarja; sami
• Online Access: https://arcabc.ca/islandora/object/au%3A285237; http://digicon.athabascau.ca/cdm/ref/collection/vilne/id/2907

Л. Si дЛ _ . ЈШЦДШШ11У1иРј ГИЈИ8И1И!ГЧГ?Г1?т№ ['МјШНтгГОЈТпУ -- - -- "ж" 4 та #ш £ПаТ_ т ."-l-- Jw „ imi mil &flffi£ " ? Ј- - Ll~f ". V. . Ч "".£ fci-r- f tatAbjJEHMjSeS i— piiii i in i I , 'ТЈдамрмшрот - v- - . ~ - -- -- ~ - ~. r - - -- - ~j— — - — M'OrTi&S д .Will 1. I ' - -- " "Г " # е - JSr T ~S 7Г-- Г !#- - fc- - г т " i. - ' T " £л „ ' - -- 4 j- - y r j -- ?„. - V Jedinstvo, 6. aprila 1962. — STRANA 5 ShOV BXSK I OSDMEVIlovene! n a t u j e m List "Dclo", ki izhaja v Ljubljani je objavil stcvilkc Sloven-cc- v ki sc nahajajo v tujini. Te stcvilkc so bile objavljene na os-no- vi podadkov, ki jih ima Slovcnska izseljemska matica. Tukaj so vstcti tudi povojni izscljcnci. Ti podadki, kakor pise "Delo", niso iako popolni, da bi mogli dati tcm stcvilkam dokoncno vied-nostnos- t. Naprimcr, tam je receno, da se v Ameriki nahaja 276,00$ Slovcnccv. V Kanadi sc nahaja 20.000, Ncmciji 15.000, Avstraliji 22.000, Angliji 1.000, Franciji 10.000, Argentina 30.000, Beligiji 2.500, Egiptu 1.000 in v ostalih dezclah pa skupaj 6.000. Tukaj skoro gotovo niso vkljucili v tujini rojene mladc gcncracijc. Dalje so spodaj objavljene tudi razne slovenske organiza-cij- c in njihovo clanstvo. Objavljcna so tudi imena organizacij v katerih so skupno Slovcnci, Hrvati, Srbi in drugi ostali Jugoslo-van- i. Koncno se pa lahko sodi, da se v tujini nahaja okrog 380.000 Slovencoy. April 1941. (ODLOMEK IZ ROKOPISA "BELA KRAJINA — SKOZI VIHARJE K SVOBODI", AVTOR JANEZ VITKOVIC) V noli od 12. na 13. april so CrnomelJ zasedli Nemci. Prvl razglas, kl so ga izdali, obeta smrtno kazen za vsakogar, kl bi sc upiral nemskl vojski. Ne-m- ce so pozdravile v Crnomlju le tri druiinc, ki so obesile skozi okna nckake zastave. Nemci so ostali v Hell krajini 14 dni. Med tcm £asom so vr-ho- vi ncmSkih in italijanskih oblasti zbarantali za mejo med Nem6ijo in Italijo v tch okupacijskih krajih. Zanimi-v- o je, da so mejo potegnili ta-k- o, kakor je ie v stari Jugos-lavi- jl prcdvidcla KomunistiC-n- a partija, ki je izdala plakat, na katercm je bllo narisano slovensko ozemlje in cezenj napis "Nemci in Italijani stc-guje- jo roke po naSl zcmlji". Po sporazumu med Hitlcrjcm in Mussolinljem je Bela krajl-n- a pripadala takozvani "Lju-bljans- ki pokrajini" in v celo-- tl Italiji. 6.000 okupatorjcv v IScli krajini Z razmejitvijo slovcnskcga ozcmlja med okupatorji nas-taja- jo ponovno vojaSki prc-mi- ki in v Kclo krajlno jc pri-ropot- ala italljanska vojska z deli divizijc "Isonzo" . . . Politicno oblast na okraj-nc- m glavarstvu je prcvzcl fa-Jl- st ing. Cmillo Cassancgo, policijsko upravo pa dr. Hata-gli- o s svojiml agenti. Karabl-njcrje- m je povcljcval tenentc Augusto Fabrl. Kazen tch so sc vsclili na vsch vecjih srcdl-Sfl- h predstavniki fasistiCnc strankc in odprli svojc tirade PNF. . . Го zascdbi sveh vazncjSih predclov so o(itno mislill, da se jc vojna koncala. 2e 14. AUGUST CESAREC Vo treh letih w ie nani hrvalftUi naprcttni piatflj 1937. Itla rnil Iz SujdKke zczc in o skozi Pari naiw-ti- l v .spanij, kjer je Je dru-go lt-t- o dijala drialjanska ojna. Jecni, septembra, je priiel tjakaj. Tam je nai Ual knjino "Srecanj z ljudiraa in mestr. ki prav to dni pmf izide v Jugoslav iji ик1 naslo-o- m "panjoKki susreti" pri zagrebM "Zori". Vri je bi-la tiskana v srbohraS?ini Torontu v Kanadi (193$). Cesaroc prai o sojih Spanskih popototanjih: "V Npaniji se nisem udelcical bojev, da bi o njih lahko ka] poedal iz laMne izkunje. Zato em pustil druge, naj ro ore n tern, list I, ki o res Kixlelovali v njih. Mislitn, da je dokument, ki sem ga hotel (em pudati, na ta nafin sa-mo se pridobil (razen niorda kake nehotene napake) kar zadeva aWfntifnost, lorej ravno tito, kar je najbolj po-trebn- o, kadar gotorimo o ne-re- m, kar spada v zgtdoino. Da pa sodelotanje juro.o-Tanski-h prostotntjrer v Spanski oTolxidilni ojni spada v ZKodotino. menda ni treba Sele dokazoati. . ." Prinatatno odlomok "SIt-n- l clani .SUvne"'. maja so izdali prebivaistvu naredbo, naj se v petih mese-ci- h nauce govoriti italijanskl. Го zidovih so risali svoje boj-n- e in faSlstCne parole kakor "Vincercmo" in "Iloraa — — doma". Ljudjc so to hudo-muSn- o pretvarjali in Citali "Videt cemo" in "Koma je do-ma". Zamenjali so tudi denar, in siccr so dali za 1000 din 300 lir. Milostno so dclili makaro-n- c in moko, kar so naplenili po jugoslovanskih skladlScih. K uporu Medtcm ko je okupator u-rcje- val svoje iivljenjc v skla-d- u z imperialisticnimi in ko-lonialn- imi naccli, jc ljudstvo mislilo drugaCc. Na okupator-j- a je gledalo z ironijo in pre-ziro- m. Udinjal se mu je le ve-c- ji del duhovSClne in redki iz-ro- dki med domafim prebival-stvo- m, ki so ic prcj zapisali svojo du5o tujeu. Polcg teh so okupacijo z vescljcm pridako-va- li Kofcvarji. To jc bila ne-тб- ка narodna manjSlna, ki se je v tc krajc naselila 1330. leta. Takrat je cesar Karel IV. poslal iz Bavarske 300 upor-ni- h druiin na KoCcvsko, da bi tukaj cistili gozdove in si sami ustvarili rodovitna tla. Ob prihodu so si postavili lc-se- ne kofe, zato so jlli ljudjc nazvali "Kofevarjc". V teku stoletij sc Jc njihova govorl-e- a tako izrodila, da jc nitl pravi Nemci niso razumell. Do zatfetka drugc svetovne vojne jih je bllo okrog 15.000. Kazen na Ko(cvskcm so bill тобпо naseljeni na podru6jti Ilclc krajinc, imeli so nckaj svojih stnijcnih vast in mnogo Vinogradov, gozdov In paSni-ko- v. To je bila пајтобпсјба t Hitlerjeva peta kolona, kl je delovala za prikljutitev Slo venlje k NemCiji. Hitler jim je obljubil povratek v domo-vin- o. Nenehno so demonstrl-ra- li po Crnomlju In drugih krajih, hodili v 6rnih oblekah in grozili domaJemu prebivai-stvu. V svojo obljubljeno de-zc- lo so sc prifcll izscljevati proti koncu 1941. leta. Го okupacijl so se vsc biv§c strankc razsulc all pa so sto-pi- lc v odkrito sluibo okupa-torj- a. Zvcsta ljudstvu jc osta-l- a le Komunistidna partija, kl sc jc zavedala, da sc narod la-hko osvobodi le z neizprosno borbo proti tujcu in domafi izdajalski pctokolonaSki rcak-cl- jl . V akcijo je stopila ie 10. aprila 1941, ko jc bil pri CK KPJ ustanovljen vojnl ko-mit- et za nalogo aktivnega so-dclov- anja pri obrambi domo-vin- e. PolitlCna cnotnost Komunl-stiCn- e partijc in flanov CK se vldno odraza v cnotnem stali-5(- u, ki so ga zavzcli do okupa-torj- a, dasiravno so bill tlani dcloma razbiti v raznih pok-rajina- h. Zavzcli so cnotno po-litif- no staliSfc in organizirali osvobodilno gibanjc po posa-mczn- ih rcpublikah, prilagojc-n- o narodnostnim razmeram. V Slovcnlji jc bila 27. apri-la 1911 ustanovljena OF, v ka-te- ro so vstopalc vscprogresiv-n- c In patriotlfnc strankc. O-kvi- rni program je Osvobodil-n- a fronta manifestirala v svojem programu, zajetcm v znamcnltih 9 tofkah. Ta pro-gram jc ljudstvo okupiranc Slovenlje sprejelo kot svoj bojnl program In sc prifclo zdruicvatl v OF . . . SREGAMJA ¥ "Gloriosa". "Slavna". tako Spanci s ponosom upra-viien- o inienujejo svoje zrakoplovstvo. Tej slavi so pri-deja- li svoj obol tudi moji rojaki. Prvi Jugoslovan, ki je kot lctalec priiel v Spanijo, je bil Slovenec KriSaj. Pred kakimi petimi, §estimi leti je zbezal kot itnlijanski vojni pilot skupaj z lctalom v Jugoslavjo. Zaradi antifa3isticnega prcpri6anja, zaradi katerega je to takrat storil, se je kasneje odloSil za dru-go dejanje, za ze omenjeni odhod v Spanijo. Pito njegovo vcliko dejanje je bilo takoj povezano z ne6im v бетсг jc bilo neJteto znamenj tragiSnosti in bi s tragi6no lahko tudi koncalo. 2e 15. oktobra 1936. leta se je v zraku blizu Ma-drid- a spustil v boj z dvema "Fiatoma". Ena izmed nju-ni- h krogel je zadela motor njegovega aparata tako, da je motor eksplodiral, medtem ko se je letalo vnelo. Kri-z- aj s je o2gan, o2gan celo po obrazu, tako da so mu sle-do- vi tudi kasneje ostali, s padalom spustil na zemljo. Tam je brez pomoSi le2al dva dneva. Ko so ga nasli, se je izkazalo, da je padel na fasisticno podrocje, pa so ga hotcli fa§isti pri priJi ustreliti. Resilo ga je samo to, ker jim jc rekel, da so v Madridu ujeti castniki, katere bi prav tako lahko ustrelili, ic bo ustreljen on. Potem je bi] nckaj mesccev zaprt v Salamanci. Tam je po lastnem pripovedovanju doiivel grozotne stvari. Redkokdaj je minil dan, da faSisti niso koga ustrelili. Tudi njeniu so sadisticno kar naproj pretili s tern. Celo dan so mu vnaprej povedali. kdaj ga bodo ustrelili in ga prisilili, da je dnmov pisal poslovilno pismo. Ratine, klofute in druge cinicne surovosti so bile tista kulturna sredstva. s katerimi so ga hoteli ostrasiti faSistiSni kul-turonos- ci 2elili so da bi priznal razlicne re5i in dal ka-krinek- oli podatke o spanski rcpublikanski aviaciji. Stra-hotn- o se jim zameril tudi zato, ker nikakor ni hotel pri-znat- i, da je Italijan, ampak je trdil, da je Slovenec, da jc Josip. ne pa Giuseppe Krizaj Seveda so zvedili, da je nckoc zbeial iz Italije. Z ieljo, da bi cimve6 zvedili o se-danje- m spanskem zrakoplovstvu, je bilo povezano tudi mascevanje zaradi njegove lastne preteklosti. Mucenje je trajalo do srode julija. Takrat je bil Ko so se nasli v novih do-movin- ah, so se znasli prepu-§5e- ni sami sebi, brez social-ne- - zascite. Zato so sc zaSeli zdruzevati v posameznih dru§tvih, ki so se z leti raz-ras- la v zveze in podporne jednote. V teh organizaci-ja- h se zdruSujejo, da bi v sebi ohranili domovino . Najstarejsa podporna or-ganizacij a ameriskih Slo-venc- ev je Kranjsko-sloven-sk- a katoliska jednota V Jo-liet- u, Illinois, ustanovljena leta 1894. Ima 46.000 61a-no- v s 175 drustvi po vsej A-mer- iki in 9 milijonov dolar-je- v premozenja. Njej sledi Ameriska bratska zveza z ustanovno letnico 1898, z 29.000 61ani v 1G2 drustvih. Naj§tevilnej§e 61anstvo pa ima Slovcnska narodna pod porna jednota s sedeiem v Chicagu, Illinois, ki je bila ustanovljena 1. 1904 leta. V okoli 500 'druStvih je nad 70.000 clanov. Jednota ima 20 milijonov premozenja. Leta 1908 so ameriSki Slo-ven- ci ustanovili Zahodno slovensko zvezo s sedeJem v Denveru, Colorado, ki ima v 15 drustvih okoli 9000 clanov. V letu 1910 je nas-tal- a Slovenska dobro-odeln- a zveza v Clevelandu, Ohio, ki steje nad 20.000 61anov. — Kot zadnja med voCjimi podpornimi organizacijami je bila leta 1915 ustanovlje-na Jugoslovanska podporna zveza "Sloga", s sedezem v Milwaukeju. Prve tri nastetc organiza-cij- e izdajajo §e danes svoja uradna glasila — "Ameriski Slovenec", "Nova doba", "Prosvcta", Slovenska dob-rodel- na zveza pa "Glas SI)Z". V New Yorku pa 2e preko GO lot izhaja najsta-rejS- i slovenski list "Glas na-rod- a". V letu 192G so katolisko usmerjene zone ustanovile Slovensko zensko zvezo —-- prvo jugoslovansko izseljen- - rganizsci e sko organizacijo samo zens-ki- h dru§tev, ki zdruzuje o-k- oli 13.000 61anic. Leta 1931 je bila ustanov-ljena organizacija Progresi-vni- h Slovenk Amerike s se-dezem v Clevelandu — Ohio. Po 61anstvu je organizacija sicer malostevilna, ima le o-k- oli 3000 61anic, znana pa je §irom po Ameriki in tudi v domovini posvoji izredni dobrodelni dejavnosti. Ljubezcn do petja so na§i rojaki prenesli tudi v nove domovine. Od mnogih pevs-ki- h zborov pridno nastopajo §e danes "Triglav", "Slo-van- " in "Jadran" v Cleve-landu. Razveseljivo je, da v Mladinskem pevskem zbo-r- u Slovcnskcga delavskega doma v Collinowoodu, O. in v Pevskem zboru mladins-keg- a krozka st. 2 SNPJ v Clevelandu prepevajo slo-venske pesmi otroci tretje in celo (ietrte generacije nasih izseljencev. V Clevelandu — v "ame-ris- ki Ljubljani' — slovi za-ra- di kvalitetnih nastopov Glasbena matica, ki pod vo-dstvo- m prizadevnega di-rige-nta Antona Sublja pri-rej- a celo klasicne opere v slovenskem jeziku. Tu je tu-di mocan pevski zbor "Zar-ja- ", ki gostuje s koncerti in operetami v raznih slovcns- - kih naselbinah po Ameriki. Omeniti je §e treba moski pevski zbor "Prescren" v Chicagu in v Pittsburgu, mo-S- ki pevski zbor v Claridgeu ter Slovenski pevski zbor v Fontani, ki prirejajo letno so po dva konccrta. Leta 1932 je bilo v Kirk-lan- d Lakeu, Ontario v Ka-nadi ustanovljeno druStvo "Pipa", kasnejse Slovensko hn'atsko podporno drustvo, ki se je leta 1940 preosnova-l- o V Vzajemno podporno zvezo "Bled''. Ta zveza ima 1G krajevnih dru§tev sirom po Kanadi. Jled drugo sve-tovn- o vojno je bila ustanov-ljena Zveza jugoslovanskih PA N I J I' Krizaj s se nekaterimi ujetimi ropublikanskimi letalci-prostovolj- ci zamenjan za nekaksne ujete italijanskc 6a-stnik- c. Vendar ogenj njegovega antifasizma ni ugasnil. Danes je Krizaj zopct letalec in se bojuje v §panski republikanski aviaciji. Razen drugih zivih, so slavi spanskega zrakoplov-stv- a doprinesla svoj delez izmed rojakov zlasti dva Sr-bijnn- ca, ki sta zrtvovala tudi zivljenje. Sreten Dudic je bil prav tako reven beograjski Stu-dent, ki je kot Student raznaSal mleko, da bi se prezivel. Nic ga ni bilo sram, da je bil se dalje oblc£on v ктебко Sumadijsko obleko. Ko je doStudiral in odsluiil vojake, kjer je postal zrakoplovni castnik, ni mogel nikjer najti sluibe niti kot navaden dnevniJar, pa jc ostal brez dela, lac"en kot tiso£i drugih v podobnem polozaju. Toda vsc to ga jc privedlo do odloJnega sklepa. Odsel je v de2elo v katcri so divjali kn'avi boji, in sicer ne samo za svobo-d- o, ampak tudi za socialno pravico, in ponudil je svojc znanje in sposobnosti. Ponudbo so radc volje sprejeli. Dudic je postal £lan "Gloriose", ene izmed najbolj sla-vn- ih eskadril, ki jo je organiziral francoski pisatelj Andre Malreaux, ki jc bil tudi sam pilot. V njej je letel in se bil — od decembra 193G do marca 1937 —. Takrat se je z leta vracal v Valcncijo in nekako na viiini 1500 m do2ivol defekt na motorju. Strmoglavil je na tla; po Du-dic- u je ostal le spomin. V eskadrilji Malreauxa je bil nekaj 5asa Se en sr-bijan- ski Student in rezervni letalski (fastnik — BoZo Petrovic. V Jugoslaviji se jc zadnja leta proslavil kot izvrst-n-i srednji napadalec novosadskega nogometnega kluba "Jugoslavija". Za razliko od tega ali drugega svojega nogometnega tovarila pa ta fant ni mislil samo z nogo, ampak tudi z glavo. Bil je bistrega pronicavega duha, ki se je drufil z nenavadno iistim, neoporenim гпаба-je- m, o comer pricajo vsi, ki so ga poznali. Njegov razum ga je popeljal na to pot, katero je slo veliko njegovih to-varis- ev in vrstnikov ne samo iz Solskih klopi, ampak tudi s kmeSkih ozar in delavskih vrst. Tudi on se je odpravil za letnlca v Spanijo. Kanadcanov s sedezem V To-ront- u, ki je poslala v domo-vino ротоб v denarju in bla-g- u. Izdaja svoj list "Jedins-tvo". V Argentini je okoli dvaj-se- t slovenskih izseljenskih drustev — najstarejSe je "Ljudski oder", po clanstvu najstevilnejse pa "Zarja''. Vez med vsemi temi drustvi je tako imenovana Jugoslo-vanska patriotska komisija, ki organizira razne spreje-me- , razgovore, prcdvsem pa skupno poslavo jugoslovan-skeg- a drzavnega praznika 29. novembra. Slovenci in Hrvati izdajajo skupno gla-sil- o "Lipa" v Buenos Airesu. V Urugvaju ima jo Sloven-ci ze 25 let Prvo slovensko prekmursko drustvo V Mon-tevide- u in Jugoslovansko glasbeno folklorno drustvo "Nasa tamburica" v lonte-vide- u. Tu obstoja §e Jugos-lovensk- o udru2enje "Bratst-vo-" in Hrvatsko kulturno podporno druStvo. V Braziliji jc moncjsa naselbina hn'atskih izse-ljencev, manj stevilni so Slo-venski Primorci. V Sao Pao-l- u je Jugoslovanski odbor za ротоб vojnim zrtvam v ok-vir- u brazilskega Rdecega kriza. V Egipt so se izseljevali predvsem Slovenci iz Tri-morsk- e. V zadnjih letih je mocno zazivel Jugoslovan-ski dom v Aleksandriji, ki jc znan po svoji gostoljub-nost- i obiskovalcem iz domo-vine. V Avstraliji so je Po voj-nl naselilo okoli 20.000 Slo-vencc- v, ki pa zaradi tezav-ni- h zivljenjskih pogojev in velikc oddaljenosti naselij nimajo svojih drustev. V Evropi so Slovenci naj-Stcvilnej- lH v Franciji, kjer so naseljeni ob nemski meji v pokrajini Moselle in Mc-urth- e et Mosselle, dalje v o-kol- ici Pariza in v severni Franciji, predvsem in v po krajini Pas do Calais. — V Moselle je srediSce nasih v mestih Merlebach-Freym-in- g, kjer imajo Slovenci tri svoja druStva in pevske zbo-r- e : Sava, Slavcek in Triglav. V bliznjem Jeanne d'Arcu je drustvo "Sv. Barbare", v Tucquegnieuxu pa "Bratst-- o in Jedinstvo". — Tudi v okolici Pariza, kjer zive ve-cino- ma Prekmurci, imajo dru§tvo "Bratstvo in Jedin-stvo". NaSi rojaki v severni Franciji so najbolj strnjeno naseljeni v krajih Lens, Lie- - vin. — Vclanjeni so v Udru-zenj- u Jugoslovanov v sever-ni Franciji, imajo pa §e Slo-vensko sindikalno sekcijo. V belgijskem Limburgu v Eisdenu imajo nasi rudarji DruStvo sv. Barbare in Pcv-sk- o drustvo "Slom§ck", v Waterscheiu Slovensko kul-turno dru§tvo "Slav6ek", v Charleroiu pa Pevsko drust-vo "Jugoslavija", ki pa ima svoje 61ane v glavnem med hrvatskimi izscljcnci. V nizozemskem Limburgu jc zveza drustev sv. Barbare s svojimi odscki v Heerler-heid-u, Hoensbroeku, Bruns-sum- u in Lindenheuvelu-Lut-terade- . Imajo svoj pevski zbor "Zvon", folklorno sku-pin- o in slovenski dekliski krozek. Manj Stevilno je drustvo "Edinost". V Nemciji nasim izseljen-ce- m ni uspelo po vojni ozi-ve- ti ali na novo ustanoviti nobenega druStva ali orga-nizacijo. M. Senk (Delo) Urgira se na Slovence v Kanadi, ki citajo nas sku-p- ni list "Jedinstvo", da te naj bolj pogosto oglasajo ter da se v tern primeru bolj spoznamo o nasem slovenskem zivljenju v no-vi domovini Kanadi. Nas skupni list "Jedinstvo" je zelo poznan med tukaj zi-veci-mi Slovenci, Hrvati in Srbi. To je tudi edini nap-red- ni delavski list jugoslo-venski- h Kanadcanov. V Jugoslaviji jc veljal za tako sposobnega in prcdr-zneg- a letalca, da je ni bilo spretnosti, ki si je ne bi upal narediti v zraku. NekoS je blizu Batajnice v Sremu na-vdu- Sil kmete na njivah. ko jc vpri£o njih z lctalom zlctol pod zicami med dvema telegrafskima drogovoma. V Spaniji je bil najprej v Malreauxovi eskadrili, kasneje je zasedel rusko "KatjuSo", potem pa dvokrilnega "Cata". S svojim "Catom" je julija meseca sodeloval tudi v ofonzivi pri Bruneti. Dvignil se je kot izvidnik toda sre-c- al so je s sovrazno eskadrilo Sestih Junkersov. Z nevcr-jetn- o drznostjo se je spustil z njimi v boj TovariSi pri-poveduje- jo, da se mu jc v nckaj minutnh posrecilo str-moglav- iti pet Junkersov. Ostal jo Se eden, pognal so jo zn njim. Da bi speljal na led sovraznika, se je napravil, kot da je zadet, in se nagloma spustil proti zemljl. Spustil se je — kot bi padnl. Toda tudi zasuknl so je z aparatom, zdaj bo Selc vnovi? nasko2il sovraznika. Ko je nagloma zavil kviSku, ko "jc pikiral, da bi napravil sveco" krila niso prenesla pritiska zraka, od-pad- la so. Za njimi je padel tudi aparat, z lctalom pa Bo-zo. "'. Tudi Ikaru so пскоб odpadla krila, raztopila so so na soncu, ker so bila voScena. V tern primeru krila niso biln vosfena niti je slo za Ikara, ki je hotel leteti zaradi neCimrnosti. Bozo Petrovic jo bil vec" kot rcsen fant, vc-d- el je. da (Hovek umrc, lc 61ovcstvo ostane. Ustvariti' boljso bodoJnost vsem narodom, vsemu Cloveitvu, jc bil njegov cilj in smisel njegovega boja. V torn boju je do-gor- cl tudi sam kot sve(fa. Pripovedajejo da se jo nekaj dni pred svojim tr.i-gicni- m koncem kopal s tovariSem. Tovaris je povzel pc-so- m "Zasto plafel, jadno sree ." Bo2i so ob tern pris-l- e solzc v o5i. ' — Kaj je, Bozo, ga je vpraSal tovarifi? Bo2o se je ozrl na drugo stran. — Saj ne jokam, — je dejal, toda nove solze so mu silile spod trepalnic. — Ve§, materc sem se spomnil, in pa dekleta. . . S to svojo bogato duso, polno ljubezni ob2utij in neznosti je upkaj pozneje poletel v viSavc, od koder se jc vrn'il kot zogl6nclo truplo. Tudi mrtv je obsijal pot, — strahotno, grozotno pot, po kateri jc clovcStvu zaradi lastnih ogoistov sojeno iti, da bi se koncno izkopalo iz svojega predcloveSkega obdobja In vstopilo v res clovecansko dobo. In tako je bil tudi on simbol, eden izmed nestctih. (Prev. T. P.)