Kvantna paradigma in njen spiritualni odsev: Ultimativna umetnost Kazimira Maleviča
Pričujoče besedilo govori o možnostih novega branja moderne, natančneje suprematistične umetnosti. Modernistični kontekst nadgradimo s kvantno paradigmo, katere zakoni imajo bolj spiritualni kot mehansko-materialističen značaj. Skozi tri Malevičeve slike – Črni kvadrat, Belo na belem in Osem rdečih...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article in Journal/Newspaper |
Language: | Slovenian |
Published: |
EUT Edizioni Università di Trieste
2019
|
Subjects: | |
Online Access: | http://hdl.handle.net/10077/24686 https://doi.org/10.13137/2283-5482/24686 |
Summary: | Pričujoče besedilo govori o možnostih novega branja moderne, natančneje suprematistične umetnosti. Modernistični kontekst nadgradimo s kvantno paradigmo, katere zakoni imajo bolj spiritualni kot mehansko-materialističen značaj. Skozi tri Malevičeve slike – Črni kvadrat, Belo na belem in Osem rdečih pravokotnikov predlagamo predmetno konotacijo, ki je na nek način v nasprotju s suprematizmom. Suprematistično ne-predmetno predrugačimo v smislu intuitivnega doživljanja stvarnosti, takšne kot je v resnici. Skozi različne primere in perspektive preidemo do sklepa besedila v katerem zagovarjamo, da je nazadnjaški miselni red »ali-ali« potrebno zamenjati z misliti »oboje hkrati«. Namreč, samo z inkluzivnim mišljenjem, ki ne izloča, niti ne obsoja, lahko zaobjamemo stvarnost stalnice procesov in superpozicij možnosti. Šele potem, ko bomo bifurkalno in izključujočo stvarnost pustili za sabo ali ponotranjili realnost materije in antimaterije skupaj, se bomo pomirili sami s seboj in z vesoljem tam, tukaj in znotraj nas. The paper aims at the optional, updated reading of the modern, and even more so of the suprematist art. By shifting the modernist context with the quantum paradigm, and with its spiritual resemblance – it proposes somehow contradictory object / matter connotation of suprematism with reconfiguration of the non-objective through three Malevich’s paintings: The Black Square, White on White and 8 Red Rectangles. A conclusion is formed around proposition that “either-or” became a rather reactionary mindset which should be replaced by thinking “both” and upgraded within the process-based reality, and superpositioned probabilities. Only by accepting the simultaneity of “both”, as being “two at least”, we can finally feel at peace, beyond exclusive dimension of bifurcation; ultimately embracing the matter and antimatter state of things. |
---|