UPORABA INSTITUTA DRUŽINSKI POMOČNIK V PRAKSI

• Main Author: Rendić Marin, Klara
• Other Authors: Senčur Peček, Darja
• Format: Bachelor Thesis
• Language: Slovenian
• Published: [K. Rendić Marin] 2016
• Subjects: družinski pomočnik; socialno varstvo; invalidna oseba; oskrba v domačem okolju; pravica do zasebnosti; institucionalno varstvo.; family attendant; social security; disabled person; care in home environment; the right to privacy; institutional care.; info:eu-repo/classification/udc/364.3:343.45(043.2); sami
• Online Access: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57172; https://dk.um.si/Dokument.php?id=85696&dn=; http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=5087019&fmt=11

Pravica do zasebnosti je ustavna pravica vsakega posameznika. Osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, so prisiljene to svojo pravico deliti z najmanj še eno osebo, ki jim pomaga pri premagovanju fizičnih in drugih ovir do življenja dostojnega človeka. Bivanje invalidne osebe v institucionalnem varstvu pa samo še povečuje to izgubo zasebnosti in osebne komunikacije. Uvedba instituta družinskega pomočnika in možnost izbire med različnimi oblikami oskrbe ter pomoči predstavlja za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, korak k bolj kakovostnemu življenju in njegovi lažji vključitvi v vsakdanje življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu je uvodoma predstavljen sam pojem instituta družinski pomočnik, področje njegovega delovanja in bistvene naloge, ki jih zajema institut. Temu sledi opredelitev glede statusa instituta družinskega pomočnika, in sicer kako je sam institut zakonsko urejen in kako je zakonsko urejeno financiranje instituta družinskega pomočnika, predvsem, kako se to spreminja z novelami. Opredelimo se tudi glede njegove vloge v socialnem varstvu. Ne glede na vse prednosti izvajanja skrbi v domačem okolju se za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, število družinskih pomočnikov zmanjšuje. Razloge takega trenda je vsekakor iskati v sami ureditvi statusa instituta družinskega pomočnika. Na koncu teoretičnega dela je pozornost usmerjena v pravice in socialno varnost družinskega pomočnika. Predstavljene so pravice družinskega pomočnika in njegova vključenost v socialna zavarovanja. V drugem raziskovalnem delu diplomskega dela so s pomočjo devetih anketnih vprašanj predstavljeni razlogi, prednosti oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na poseganje po uporabi instituta družinskega pomočnika v praksi. The right to privacy is every individual's constitutional right. Persons who are unable to live without the assistance of another person are forced to share that right with at least one person that is helping them overcome physical and other obstacles to a decent life. When disabled persons live in institutional care, they further lose their privacy and personal communication. The introduction of the institute of family attendant and the possibility to choose from various types of care and assistance pave the way to help people who are unable to live without the assistance of another person to lead a better life and become involved in everyday life. The thesis consists of a theoretical and an empirical part. The theoretical part first defines the concept of family attendant and outlines the field of work and the main tasks envisaged in the institute. Moreover, it touches on the legal status of the institute of family attendant and looks into the legal basis for funding the institute, particularly how it changes with new amending acts. The thesis also defines the role of the family attendant in social security. Regardless of all the advantages of assisting persons who are unable to live without the help of another person in their home environment, the number of family attendants is dropping. The reason for this trend could lie in the legal status of the family attendant. Finally, the theoretical part focuses on the rights and social security of the family attendant. It outlines his rights and inclusion in social insurance. The second part of the research involved nine survey questions explaining the reasons, advantages and disadvantages that contribute to the use of the institute of family attendant in practice.