ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU

Kosezi so unikaten del družbene piramide v poznosrednjeveški in nato tudi zgodnjenovoveški zgodovini slovenskega etničnega prostora. Po statusu so kmetje, a se razlikujejo od vseh drugih običajnih kmetov po tem, da imajo nekatere privilegije in svoboščine, ki so jih pridobili še v dobi ustoličevanja...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Pušnik, Klara
Other Authors: Hozjan, Andrej
Format: Master Thesis
Language:Slovenian
Published: [K. Pušnik] 2015
Subjects:
Online Access:https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47054
https://dk.um.si/Dokument.php?id=69387&dn=
http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=21063944&fmt=11
Description
Summary:Kosezi so unikaten del družbene piramide v poznosrednjeveški in nato tudi zgodnjenovoveški zgodovini slovenskega etničnega prostora. Po statusu so kmetje, a se razlikujejo od vseh drugih običajnih kmetov po tem, da imajo nekatere privilegije in svoboščine, ki so jih pridobili še v dobi ustoličevanja karantanskih knezov. Življenje koseške skupnosti, ki je imela svoje strnjeno središče na Teharju pri Celju in je ob tem zajemala še več posamičnih članov v Savinjski in Šaleški dolini, je zelo slabo raziskano. Ob ohranjeni sodni knjigi teharskega koseškega sodišča iz 18. stoletja – z zapisi daleč v 19. stoletje – sta zelo pomembna še dva ohranjena vira: to sta urbarja teharske koseške skupnosti iz let 1576 in 1753, ki ju hrani Zgodovinski arhiv Celje. Prvi urbar iz leta 1576 je tipičen reformiran urbar, kjer je zajeta kmečka koseška posest in so zapisane njihove pravice in obveznosti. Drugi urbar iz leta 1753 pa predstavlja rektificirani oziroma terezijanski urbar, kjer so koseške posesti (kmetije) že označene z urbarialno številko. Oba urbarja, ki sta v nalogi tudi transliterirana, nam povesta veliko o samem statusu in gospodarskem ter socialnem položaju članov teharske koseške skupnosti. V obeh obdelanih virih so navedeni sami kosezi iz različnih naselij ter njihove posesti. Njihove dajatve, tako denarne kot naturalne, so za boljši pregled in razumevanje njihovega položaja predstavljene v tabelah. K magistrski nalogi so priložene tudi fotografije obeh obdelanih urbarjev ter vsi podatki o virih in literaturi. The Kosezi community is a unique part of the social structure in the Late Medieval and Early Modern periods in the Slovene area of settlement. Peasants by status, they differ from their common counterparts in enjoying certain privileges and liberties, acquired when Carantanian dukes were still being inaugurated. Their community in Teharje near Celje, also including individual members from the Savinja Valley, is still unexplored to this day. Beside the preserved judicial book of their community in Teharje from the eighteenth century with records from the nineteenth century as well, two more preserved sources, stored by the Historical archive in Celje, hold prominence. These are the two land registers (Urbarium) from 1576 and 1753. The first is a typical reformed land register, listing the lands, rights and obligations of the Kosezi community, while the second is a rectified Theresian land register, where their estates are already labelled with numbers. Both land registers are transliterated in my thesis and reveal important information on the economic and social status of the Kosezi community and its members. In the two aforementioned sources, the individual members of their community are listed along with their estates. The tributes they paid both in coin and goods are presented in tables for purposes of clarity and comprehension. Photographs of the two land registers, and relevant information on other sources and literature are enclosed with my thesis.