MED LITERARNIM DELOM IN FILMSKO PRIREDBO: PRIMER PETELINJI ZAJTRK

• Main Author: Mestnik, Lucija
• Other Authors: Perenič, Urška
• Format: Bachelor Thesis
• Language: Slovenian
• Published: L. Mestnik 2012
• Subjects: Ključne besede: Petelinji zajtrk; literatura in mediji; literarna predloga; filmska priredba; Schlüsselworte: Petelinji zajtrk; Literatur und Medien; literarische Vorlage; Verfilmung; info:eu-repo/classification/udc/821.163.6(043.2); Marko; sami
• Online Access: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22808; https://dk.um.si/Dokument.php?id=29641&dn=; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/19137544?lang=sl

Pričujoče delo najprej prikaže razvoj slovenske kinematografije in njeno navezanost na literaturo. Prvo temeljito študijo o povezavi slovenskega filma in literature je opravil Stanko Šimenc, svoje ugotovitve pa je predstavil v delu Slovensko slovstvo v filmu (1996). Ugotovil je, da je bilo od skupaj 83 celovečernih filmov, ki so nastali med letoma 1948 in 1982, kar 35 takih, ki so nastali po literarni predlogi. Samo Rugelj (2007) pa ugotavlja, da so filmske priredbe v osemdesetih letih zamrle, v zadnjem obdobju pa prevladujejo priredbe sodobnih del, medtem ko so v prvih desetletjih slovenskega filma režiserji posegali predvsem po že uveljavljenih, klasičnih delih. V pričujočem delu so zbrane vse filmske priredbe od leta 1948 do julija 2011. Naloga nato preide na teorijo, in sicer na literarno in filmsko, ki sta bili podlaga za primerjalno analizo Lainščkovega romana Petelinji zajtrk in istoimenske filmske uspešnice, nastale po scenariju Marka Naberšnika. Obstaja več principov filmske analize v tem delu sem se največ opirala na predloge nemškega medijskega teoretika Wernerja Faulsticha. Sledi primerjava literarne predloge in filma, pri čemer sem se opirala tako na Naberšnikov scenarij kot na film. Dokumentirala sem vse podobnosti oz. razlike med njimi, ki so razvrščene v štiri skupine, kakor to v osnovnem modelu filmske analize predlaga Werner Faulstich, in sicer zgodba, osebe, zgradba in interpretacija. Osnovno pomagalo pri analizi je bila knjižna izdaja scenarija, ob njem pa je bil v pomoč še posnetek filma. Najopaznejša razlika med literarno predlogo in filmom je sprememba kraja dogajanja iz okolice Murske Sobote v Gornjo Radgono, sicer pa je največ razlik v sami zgodbi. Režiser je romaneskno dogajanje zgostil in se osredotočil na osnovno ljubezensko zgodbo, medtem ko je stranske (razen Zobarjeve) izpustil. Die vorliegende Arbeit beschäftigt sich zuerst mit der Entwicklung der Kinoindustrie in Verbindung mit der Literatur. In Slowenien war Stanko Šimenc der erste, der eine ausführliche Studie über die Verbindungen zwischen Film und Literatur durchgeführt hat. Die Erkenntnisse seiner Analyse hat er in seinem Buch Slovensko slovstvo v filmu (1996) vorgestellt. Die Studie hat gezeigt, dass sich fast 35 von 83 Spielfilmen die zwischen 1948 und 1982 gefilmt wurden, an die Literatur lehnen. Nach Samo Rugelj (2007) waren die Verfilmungen in den achtziger Jahren nicht mehr aktuell. Heutzutage wird vor allem die zeitgenössische Literatur als Filmvorlage gebraucht, wogegen in den ersten Jahrzehnten des slowenischen Films fast nur klassische literarische Werke verfilmt wurden. In seinem Buch findet man eine Liste der Verfilmungen von 1948 bis 2011. Die Diplomarbeit widmet sich danach der Theorie, die eine Grundlage für die Analyse des Romans Petelinji zajtrk und der gleichnamigen erfolgreichen Verfilmung von Marko Naberšnik bildet. Es gibt verschiedene Prinzipien der Filmanalyse unsere Analyse lehnt sich vor allem an die Theorie des deutschen Medienwissenschaftlers Werner Faulstich. In der vorliegenden Arbeit wird der Roman mit der Verfilmung verglichen, wobei ich mich sowohl an das Szenarium von Naberšnik als auch an den Film lehntet. Die analytischen Kategorien, die schon Faulstich bereitgestellt hat, sind Geschichte, Personen, Struktur und Interpretation. Der Film und der Roman unterscheiden sich unter anderem darin, dass der Film in Gornja Radgona und nicht in Murska Sobota spielt. Der Regisseur und Szenarist Naberšnik hat auch die Liebesgeschichte in den Vordergrund gestellt.