RAZVOJ 3D PROTOTIPOV ŽENSKIH OBLAČIL

• Main Author: Pilar, Tanja
• Other Authors: Jevšnik, Simona
• Format: Master Thesis
• Language: Slovenian
• Published: T. Pilar 2012
• Subjects: 3D prototipiranje; ženska oblačila; prileganje oblačila; mehanske lastnosti tekstilij; 3D prototyping; women’s clothing; fit; clothing; mechanical properties of textiles; info:eu-repo/classification/udc/687.017:004.89(043); sami
• Online Access: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22163; https://dk.um.si/Dokument.php?id=28841&dn=; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/15942422?lang=sl

Oblačilna industrija je danes usmerjena v zniževanje razvojnih stroškov in skrajšanje časovne komponente razvoja prototipa oblačil. Pri tem je računalniško podprto prototipiranje oblačil pomemben proces, ki bo v prihodnosti v veliki meri nadomestil klasični oz. konvencionalni postopek razvoja prototipa oblačila. Cilj magistrske naloge je bil razviti in analizirati uspešnost razvoja 3D prototipov ženskih kril in jop, izdelanih s sodobnimi računalniškimi tehnologijami, in ga primerjati s klasičnim procesom prototipiranja oblačil. Izhodišče raziskovanja je temeljilo na sledečih hipotezah: (1) virtualni proces razvoja 3D prototipov oblačil lahko v celoti nadomesti konvencionalni proces prototipiranja (2) vrste in lastnosti materiala imajo pomembno vlogo pri virtualnem prototipiranju oblačil in (3) parametrični model telesa je primeren za 3D prototipiranje oblačil ne glede na obliko telesa. V ta namen smo najprej izvedli proces konvencionalnega razvoja prototipa ženskega oblačila, ki vsebuje sledeče faze: konstrukcija in modeliranje modelov, krojenje, fiksiranje temu sledita fazi šivanja in likanja. Na koncu je bilo izvedeno pomerjanje na virtualnem manekenu in popravljanje krojnih delov. Na drugi strani so bili enaki računalniško modelirani krojni deli oblačila uporabljeni v procesu računalniškega razvoja prototipov oblačil, kjer je celoten razvoj prototipa potekal v virtualnem okolju: tridimenzionalno zajemanje telesnih mer, priprava parametričnega modela telesa, priprava podatkov za računalniški zapis lastnosti tekstilij, definiranje šivov in položajev krojnih delov ter simulacija prileganja oblačila k telesu. Na koncu je bila izvedena primerjava prileganja oblačila k telesu med konvencionalnim in računalniško podprtim prototipiranjem oblačil, in sicer: (a) prileganje 3D prototipov oblačil na virtualnem parametričnem telesu glede na parametre materiala in (b) prileganje prototipa oblačila realnemu, parametričnemu in skeniranemu telesu. Rezultati raziskave kažejo, da je za uspešen proces virtualnega prototipiranja oblačil potrebno upoštevanje lastnosti tekstilij in dobro poznavanje parametrov tekstilij, ki se določijo posameznim krojnim delom oblačila. Nadalje rezultati raziskave potrjujejo, da pri računalniškem prototipiranju 3D prototipov oblačil ne zadostuje samo parametrični model telesa, saj z njim ni mogoče doseči oblike postave dejanske osebe in s tem dejanskega prileganja oblačila k telesu. Virtualno prototipiranje oblačil danes še ne more v popolnosti nadomestiti konvencionalnega prototipiranja, ker je še veliko nerešenih tehničnih vprašanj pri sami simulaciji, ki so povezana s slojenjem tekstilij, oblikami postav in predstavitvijo človeškega telesa v virtualnem okolju, materialnimi lastnostmi tekstilij in pripravljalnimi postopki same simulacije. Brez dvoma pa ima virtualno 3D prototipiranje tudi na področju izdelave prototipov oblačil velik potencial za sodobne oblikovalce in proizvajalce oblačil. Clothing industry is nowadays oriented towards reduction of development cost and reduction of prototype development time. Computer aided prototyping is an important process that support the modern garment manufacture and will in the future considerably replace conventional methods of clothing prototype development. Aim of the presented work is to develop a process of computer based prototyping of woman’s skirts and jumpers and to and analyse it’s efficiency compared to conventional technologies. Research has been based on the following hypotheses: (1) Virtual process of 3D clothing prototype development can completely replace conventional prototyping. (2) Material type and its properties play an important role in virtual clothing prototyping process. (3) Parametric body model is suitable for 3D prototyping irrespective of the body shape. Conventional development of a woman’s clothing prototype has been performed first, consisting of the following phases: model design, pattern construction, fixation, sewing and ironing. Virtual lay figure has been used to check the fit and to perform corrections. Same process has been performed using computer aided tools: 3D body geometry acquisition, preparation of parametric body model, preparation of data for computational material model, pattern making and seam definition and computer based garment fit visualisation. Finally, comparison of both approaches has been done: (a) fit of both 3D prototypes to the virtual parametric body considering material parameters and (b) fit of the clothing prototypes to the real body, parametric and scanned body respectively. Based on the results it can be concluded that material properties must be considered and detailed knowledge of textile parameters for each part of the garment pattern is vital for a successful virtual clothing prototyping. Furthermore it has been confirmed that for computer based clothing prototyping parametric body model is not sufficient to achieve adequate body shape of a particular person resulting in a suitable fit of the clothing. It can be concluded that virtual prototyping at this stage cannot fully replace conventional prototyping jet. There are many unanswered technical questions regarding textile stratification, body shapes and human body presentation in the virtual space, material properties and simulation preparation respectively. Indubitably virtual 3D prototyping has a substantial potential for clothing prototype designers and clothing producers.