„Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov

Cilj te diplomske naloge je na podlagi raziskovalne metode spraševanja ugotoviti, kakšna je raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih. Moja diplomska naloga sestoji iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu sem se ukvarjala s teorijo naklonskih členkov. Poskušala sem...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Mihalič, Maja
Other Authors: Petrič, Teodor
Format: Bachelor Thesis
Language:Slovenian
Published: M. Mihalič 2012
Subjects:
Online Access:https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21376
https://dk.um.si/Dokument.php?id=27247&dn=
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/18974728?lang=sl
id ftunivmaribor:oai:dk.um.si:IzpisGradiva.php-id-21376
record_format openpolar
institution Open Polar
collection Digital Library of University of Maribor
op_collection_id ftunivmaribor
language Slovenian
topic nemški členki
slovenski členki
nemški naklonski členki
pomanjkljiva raba naklonskih členkov
vprašalnik
raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih
Aila Husso.
Deutsche Partikeln
Slowenische Partikeln
Deutsche Abtönungspartikeln
mangelhafter Gebrauch von Abtönungspartikeln
Fragebogen
Gebrauch von Abtönungspartikeln bei Mittelschülern
info:eu-repo/classification/udc/811.112.2(043.2)
spellingShingle nemški členki
slovenski členki
nemški naklonski členki
pomanjkljiva raba naklonskih členkov
vprašalnik
raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih
Aila Husso.
Deutsche Partikeln
Slowenische Partikeln
Deutsche Abtönungspartikeln
mangelhafter Gebrauch von Abtönungspartikeln
Fragebogen
Gebrauch von Abtönungspartikeln bei Mittelschülern
info:eu-repo/classification/udc/811.112.2(043.2)
Mihalič, Maja
„Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
topic_facet nemški členki
slovenski členki
nemški naklonski členki
pomanjkljiva raba naklonskih členkov
vprašalnik
raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih
Aila Husso.
Deutsche Partikeln
Slowenische Partikeln
Deutsche Abtönungspartikeln
mangelhafter Gebrauch von Abtönungspartikeln
Fragebogen
Gebrauch von Abtönungspartikeln bei Mittelschülern
info:eu-repo/classification/udc/811.112.2(043.2)
description Cilj te diplomske naloge je na podlagi raziskovalne metode spraševanja ugotoviti, kakšna je raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih. Moja diplomska naloga sestoji iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu sem se ukvarjala s teorijo naklonskih členkov. Poskušala sem razmejiti besedno vrsto naklonskih členkov od ostalih besednih vrst. Predstavila sem glavne značilnost naklonskih členkov in natančneje opisala, kaj pišejo o njih različni avtorji. Raziskala sem tudi problematiko usvajanja in rabe naklonskih členkov. Dotaknila sem se tudi slovenskih naklonskih členkov in njihovih lastnosti. Drugi del diplomske naloge je empirični, kjer sem zajela analizo raziskave. Raziskavo o rabi naklonskih členkov pri srednješolcih sem izvedla s pomočjo vprašalnika, ki sem ga sestavila na podlagi vprašalnika finskega znanstvenika Aila Hussa, ki se je prav tako ukvarjal z rabo naklonskih členkov. Na vprašalnik so odgovarjali srednješolci 2. in 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki se učijo nemškega jezika kot 1. tuji jezik. Moj cilj je bil primerjati oba letnika. Pri raziskavi me je predvsem zanimalo, katere naklonske členke srednješolci pravilno uporabljajo in pri katerih delajo največ napak. Zanimalo me je tudi, ali obstajajo členki, ki jih srednješolci posebej dobro obvladajo, in če favorizirajo določene členke, ki jih sicer veliko uporabljajo, vendar napačno. Da bi določila pravilnost rabe naklonskih členkov, sem vprašalnik prav tako izvedla pri naravnih govorcih nemškega jezika. Vprašalnik sem izvedla prek spleta, kjer sem se na različnih forumih obrnila na govorce, ki jim je nemščina materni jezik. Na ta način sem si pri raziskavi zagotovila empirično podlago, kar pomeni, da pridobljeni rezultati nemških govorcev pri analizi predstavljajo normo pravilnosti rezultate sem primerjala z rezultati slovenskih srednješolcev in jih predstavila v analizi. Prav tako sem na koncu rezultate primerjala s finskim znanstvenikom Ailom Hussom, ki je pred dvajsetimi leti izvedel podobno raziskavo med finskimi in nemškimi govorci, in to s podobnim vprašalnikom, ki mi je bil pri izdelavi vprašalnika za zgled. Njegove rezultate sem na koncu na kratko primerjala s svojimi rezultati, saj me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v sami rabi naklonskih členkov pred dvajsetimi leti in danes. Ziel meiner Diplomarbeit war es anhand eines Testverfahrens den Gebrauch von Abtönungspartikeln bei Mittelschülern zu untersuchen. Meine Diplomarbeit besteht aus zwei Teilen, dem theoretischen und empirischen Teil. Im ersten Teil habe ich mich mit der Theorie von Abtönungspartikeln befasst und habe so versucht Partikeln von anderen Wortarten abzugrenzen, deren wichtigste Merkmale vorzustellen und die Klasse der Abtönungspartikeln detailierter aus der Sicht unterschiedlicher Autoren zu beschreiben. Ich habe mich auch mit dem Problem der Aneignung und des mangelhaften Gebrauchs der Abtönungspartikeln beschäftigt. Im ersten Teil bin ich auf slowenische abtönungsfähige Partikeln und deren Eigenschaften eingegangen. Im zweiten, empirischen Teil habe ich mich mit der Analyse der Untersuchungsergebnisse befasst. Die Untersuchung zum Gebrauch von Abtönungspartikeln habe ich anhand eines Fragebogens durchgeführt, den ich mit Hilfe eines schon bestehenden Fragebogens des finnischem Wissenschaftler Aila Husso selbst erstellt habe, der ebenso Untersuchungen zu diesem Thema machte. Die Untersuchung habe ich am Gymnasium Franca Miklošiča in Ljutomer durchgeführt. An der Untersuchung haben Mittelschüler des 2. und 4. Jahrgangs teilgenommen, die Deutsch als 1. Fremdsprache lernen. Zweck dieser Untersuchung war es die Resultate der beiden Jahrgänge miteinander zu vergleichen. Bei meiner Untersuchung hat mich in erster Linie interessiert, welche Abtönungspartikeln Schüler richtig gebrauchen können, bei welchen sie am meisten Fehler machen. Des Weiteren wollte ich herausfinden ob es Partikeln gibt, die sie besonders gut beherrschen und in allen Situationen richtig gebrauchen, und ob es bei Schülern präferierte Abtönungspartikeln gibt, die sie zwar viel gebrauchen, aber falsch. Um den Gebrauch von Abtönungspartikeln festzulegen, habe ich den gleichen Fragebogen auch bei kompetenten Sprechern des Deutschen durchgeführt. Den Test habe ich online durchgeführt, indem ich an unterschiedlichen deutschen Foren deutsche Muttersprachler darauf ansprach am Fragebogenlösen teilzunehmen. Mit den Resultaten deutscher Muttersprachler habe ich eine empirisch gesicherte Grundlage zum Gebrauch von Abtönungspartikeln geschaffen und die erzielten Ergebnisse der deutschen Muttersprachler konnten so als Norm betrachtet werden, mit welcher ich die Ergebnisse der slowenischen Mittelschüler verglich und analysiert habe. Meine Ergebnisse habe ich mit den Ergebnissen des finnischen Wissenschaftlers Aila Husso verglichen, der ebenfalls eine Untersuchung zum Gebrauch von Abtönungspartikeln vor ungefähr zwanzig Jahren mit finnischen und deutschen Sprechern gemacht hat. Sein Fragebogen hat mir wie schon erwähnt als Beispiel für meinen eigenen Fragebogen gedient. Zum Schluss habe ich die Auswertungen unserer Ergebnisse miteinander verglichen, denn es hat mich interessiert, welche Unterschiede und Ähnlichkeiten zwischen heute und damals bestehen.
author2 Petrič, Teodor
format Bachelor Thesis
author Mihalič, Maja
author_facet Mihalič, Maja
author_sort Mihalič, Maja
title „Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
title_short „Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
title_full „Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
title_fullStr „Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
title_full_unstemmed „Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
title_sort „mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
publisher M. Mihalič
publishDate 2012
url https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21376
https://dk.um.si/Dokument.php?id=27247&dn=
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/18974728?lang=sl
genre sami
genre_facet sami
op_source Maribor
op_rights info:eu-repo/semantics/openAccess
_version_ 1766187047168507904
spelling ftunivmaribor:oai:dk.um.si:IzpisGradiva.php-id-21376 2023-05-15T18:14:17+02:00 „Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov „Füllwörter und ähnlicher Unrat“: Aneignung und Gebrauch von Abtönungspartikeln Mihalič, Maja Petrič, Teodor 2012-02-28 application/pdf https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21376 https://dk.um.si/Dokument.php?id=27247&dn= https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/18974728?lang=sl slv slv M. Mihalič info:eu-repo/semantics/openAccess Maribor nemški členki slovenski členki nemški naklonski členki pomanjkljiva raba naklonskih členkov vprašalnik raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih Aila Husso. Deutsche Partikeln Slowenische Partikeln Deutsche Abtönungspartikeln mangelhafter Gebrauch von Abtönungspartikeln Fragebogen Gebrauch von Abtönungspartikeln bei Mittelschülern info:eu-repo/classification/udc/811.112.2(043.2) info:eu-repo/semantics/bachelorThesis info:eu-repo/semantics/publishedVersion 2012 ftunivmaribor 2019-02-03T16:10:23Z Cilj te diplomske naloge je na podlagi raziskovalne metode spraševanja ugotoviti, kakšna je raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih. Moja diplomska naloga sestoji iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu sem se ukvarjala s teorijo naklonskih členkov. Poskušala sem razmejiti besedno vrsto naklonskih členkov od ostalih besednih vrst. Predstavila sem glavne značilnost naklonskih členkov in natančneje opisala, kaj pišejo o njih različni avtorji. Raziskala sem tudi problematiko usvajanja in rabe naklonskih členkov. Dotaknila sem se tudi slovenskih naklonskih členkov in njihovih lastnosti. Drugi del diplomske naloge je empirični, kjer sem zajela analizo raziskave. Raziskavo o rabi naklonskih členkov pri srednješolcih sem izvedla s pomočjo vprašalnika, ki sem ga sestavila na podlagi vprašalnika finskega znanstvenika Aila Hussa, ki se je prav tako ukvarjal z rabo naklonskih členkov. Na vprašalnik so odgovarjali srednješolci 2. in 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki se učijo nemškega jezika kot 1. tuji jezik. Moj cilj je bil primerjati oba letnika. Pri raziskavi me je predvsem zanimalo, katere naklonske členke srednješolci pravilno uporabljajo in pri katerih delajo največ napak. Zanimalo me je tudi, ali obstajajo členki, ki jih srednješolci posebej dobro obvladajo, in če favorizirajo določene členke, ki jih sicer veliko uporabljajo, vendar napačno. Da bi določila pravilnost rabe naklonskih členkov, sem vprašalnik prav tako izvedla pri naravnih govorcih nemškega jezika. Vprašalnik sem izvedla prek spleta, kjer sem se na različnih forumih obrnila na govorce, ki jim je nemščina materni jezik. Na ta način sem si pri raziskavi zagotovila empirično podlago, kar pomeni, da pridobljeni rezultati nemških govorcev pri analizi predstavljajo normo pravilnosti rezultate sem primerjala z rezultati slovenskih srednješolcev in jih predstavila v analizi. Prav tako sem na koncu rezultate primerjala s finskim znanstvenikom Ailom Hussom, ki je pred dvajsetimi leti izvedel podobno raziskavo med finskimi in nemškimi govorci, in to s podobnim vprašalnikom, ki mi je bil pri izdelavi vprašalnika za zgled. Njegove rezultate sem na koncu na kratko primerjala s svojimi rezultati, saj me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v sami rabi naklonskih členkov pred dvajsetimi leti in danes. Ziel meiner Diplomarbeit war es anhand eines Testverfahrens den Gebrauch von Abtönungspartikeln bei Mittelschülern zu untersuchen. Meine Diplomarbeit besteht aus zwei Teilen, dem theoretischen und empirischen Teil. Im ersten Teil habe ich mich mit der Theorie von Abtönungspartikeln befasst und habe so versucht Partikeln von anderen Wortarten abzugrenzen, deren wichtigste Merkmale vorzustellen und die Klasse der Abtönungspartikeln detailierter aus der Sicht unterschiedlicher Autoren zu beschreiben. Ich habe mich auch mit dem Problem der Aneignung und des mangelhaften Gebrauchs der Abtönungspartikeln beschäftigt. Im ersten Teil bin ich auf slowenische abtönungsfähige Partikeln und deren Eigenschaften eingegangen. Im zweiten, empirischen Teil habe ich mich mit der Analyse der Untersuchungsergebnisse befasst. Die Untersuchung zum Gebrauch von Abtönungspartikeln habe ich anhand eines Fragebogens durchgeführt, den ich mit Hilfe eines schon bestehenden Fragebogens des finnischem Wissenschaftler Aila Husso selbst erstellt habe, der ebenso Untersuchungen zu diesem Thema machte. Die Untersuchung habe ich am Gymnasium Franca Miklošiča in Ljutomer durchgeführt. An der Untersuchung haben Mittelschüler des 2. und 4. Jahrgangs teilgenommen, die Deutsch als 1. Fremdsprache lernen. Zweck dieser Untersuchung war es die Resultate der beiden Jahrgänge miteinander zu vergleichen. Bei meiner Untersuchung hat mich in erster Linie interessiert, welche Abtönungspartikeln Schüler richtig gebrauchen können, bei welchen sie am meisten Fehler machen. Des Weiteren wollte ich herausfinden ob es Partikeln gibt, die sie besonders gut beherrschen und in allen Situationen richtig gebrauchen, und ob es bei Schülern präferierte Abtönungspartikeln gibt, die sie zwar viel gebrauchen, aber falsch. Um den Gebrauch von Abtönungspartikeln festzulegen, habe ich den gleichen Fragebogen auch bei kompetenten Sprechern des Deutschen durchgeführt. Den Test habe ich online durchgeführt, indem ich an unterschiedlichen deutschen Foren deutsche Muttersprachler darauf ansprach am Fragebogenlösen teilzunehmen. Mit den Resultaten deutscher Muttersprachler habe ich eine empirisch gesicherte Grundlage zum Gebrauch von Abtönungspartikeln geschaffen und die erzielten Ergebnisse der deutschen Muttersprachler konnten so als Norm betrachtet werden, mit welcher ich die Ergebnisse der slowenischen Mittelschüler verglich und analysiert habe. Meine Ergebnisse habe ich mit den Ergebnissen des finnischen Wissenschaftlers Aila Husso verglichen, der ebenfalls eine Untersuchung zum Gebrauch von Abtönungspartikeln vor ungefähr zwanzig Jahren mit finnischen und deutschen Sprechern gemacht hat. Sein Fragebogen hat mir wie schon erwähnt als Beispiel für meinen eigenen Fragebogen gedient. Zum Schluss habe ich die Auswertungen unserer Ergebnisse miteinander verglichen, denn es hat mich interessiert, welche Unterschiede und Ähnlichkeiten zwischen heute und damals bestehen. Bachelor Thesis sami Digital Library of University of Maribor