Starejši ljudje v domačem okolju

V diplomskem delu je predstavljen starostnik, njegova družina na domu in spremembe, ki jih starost prinaša tako na njegovem telesu kot spremembe v njegovi okolici. Predstavljene so tudi zakonske ureditve skrbi starostnika v domačem okolju ter nekateri vidiki patronažne zdravstvene nege, družinskih n...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Flakus, Natalija
Other Authors: Lahe, Danijela
Format: Bachelor Thesis
Language:Slovenian
Published: N. Flakus 2010
Subjects:
Online Access:https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15162
https://dk.um.si/Dokument.php?id=16551&dn=
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1632932?lang=sl
Description
Summary:V diplomskem delu je predstavljen starostnik, njegova družina na domu in spremembe, ki jih starost prinaša tako na njegovem telesu kot spremembe v njegovi okolici. Predstavljene so tudi zakonske ureditve skrbi starostnika v domačem okolju ter nekateri vidiki patronažne zdravstvene nege, družinskih negovalcev, prostovoljstva, ter Društva upokojencev Lovrenc na Pohorju. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih trideset starostnikov iz Lovrenca na Pohorju. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da večina anketiranih starostnikov živi samih ali s svojimi partnerji in največ jih živi v lastni hiši. Skoraj vsi so odgovorili, da imajo dom urejen njihovim potrebam, polovica jih je odgovorila, da vsakodnevne aktivnosti opravijo sami. Večina anketiranih starostnikov se doma počuti osamljeno ali se tako počutijo vsaj občasno. Raziskava je pokazala, da več kot polovico starostnikov patronažna medicinska sestra ne obišče in da si le ti njenega obiska ne želijo. Vsi anketirani starostniki si želijo dom za starejše ljudi v domačem kraju. Sklep: Rešitev osamljenosti starostnikov je v celotni družbi. Družba bi marala spremeniti odnos do staranja in do starih ljudi. Vsak posameznik lahko naredi veliko za starostnike v svojem okolju, če si vsaj kako uro na teden vzame in se z njimi pogovori ter jim priskoči na pomoč. Tako bi se starejši ljudje počutili sprejete, mlajši pa bi se veliko naučili. This diploma talks about elderly people and their families in their home. Talks about changes brought by ageing on his body and in his surroundings. Affects also legal orders of care of a elderly person within familiar environment. Describes also home nursing, family nurses, volunteers, and association of pensioners. Methodology of research: Research was based on descriptive research method. We gain the necessary information with anonymous questionnaire, which was compounded from closed and opened types of questions. Research included thirty elderly people from Lovrenc na Pohorju. Outcome of research: Research showed that majority of interviewed people lives alone or with their spouse, and most of them lives in a house. Almost all of them answered that they have their home arranged by their needs. Half of them answered that they do all the household chores. Majority of elderly people feels lonely in their homes or they feel so occasionally, so they wish to have some company to talk to. More than half of them say they do not have visits from nurse in the home care service and that they do not want that kind of help. All interviewed elderly wish to have home for elderly people in their own town. Conclusion: The solution for loneliness of elderly people lies in our society. Society should change the relation to the oldness and to elderly people. Each individual can do a lot for the elderly people in his own hometown, only with taking one hour per week to talk to them or help them. This would be win – win situation, elderly people would feel appreciated and the young people could learn from life experience of the elderly.