Uvod
V pristopu Reggio je raziskovanje ena temeljnih dejavnosti. Seveda vsaka praktična dejavnost še ni raziskovanje. Pa tudi delo po točno določenih navodilih in receptih ni raziskovanje, kot ga pojmujejo pedagogi Reggio. Raziskovanje naj bi bilo čim bolj odprto, kar pomeni, da je treba odkriti tudi pot...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Other/Unknown Material |
| Language: | unknown |
| Published: |
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
2015
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=68229 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=68240&dn= |
| Summary: | V pristopu Reggio je raziskovanje ena temeljnih dejavnosti. Seveda vsaka praktična dejavnost še ni raziskovanje. Pa tudi delo po točno določenih navodilih in receptih ni raziskovanje, kot ga pojmujejo pedagogi Reggio. Raziskovanje naj bi bilo čim bolj odprto, kar pomeni, da je treba odkriti tudi pot do odgovora pa tudi odgovori na isto raziskovalno vprašanje so pri takem raziskovanju lahko zelo različni. Zgodnje učenje naravoslovja se začne, ko otroci spoznajo, da lahko sami s svojim delovanjem odkrivajo in spoznavajo pojave, živa bitja, predmete in snovi. Spoznanje, da je otroško mišljenje v predšolskem obdobju močno povezano z delovanjem – z otrokovim manipuliranjem s predmeti in snovmi – je zasidrano globoko v pedagogiko Reggio, zato je raziskovanje temelj in izhodišče učenja. Razumevaje naravoslovnih pojavov je odvisno od tako pridobljenih izkušenj. Pri tem nastale zamisli in razlage niso odvisne le od opazovanjih pojavov, ampak tudi od načina, kako otrok o njih razmišlja, kako predeluje in obdeluje informacije, ter od tega, kako je vešč raziskovalnih (naravoslovnih) postopkov. Tudi opazovanje kot eden temeljnih raziskovalnih postopkov je odvisno od zamisli in tega, kaj otroci že vedo o nekem objektu ali pojavu. Zaradi tega si lahko različni otroci isti pojav različno razlagajo in kljub opazovanju ostajajo pri svoji razlagi. |
|---|