Stanovanjska skupina skozi oči mladostnikov

• Main Author: Polh, Paulina
• Other Authors: Gril, Alenka
• Format: Bachelor Thesis
• Language: Slovenian
• Published: 2024
• Subjects: stanovanjska skupina; otrokov glas; prehodi; prilagoditvene težave; uporabniška perspektiva; socialna podpora; residential youth care; child's voice; transitions; adjustment problems; adolescent's perspective; social support; sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160116; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=188591&dn=; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-160116

Odhod v novo obliko bivanja, pa čeprav je njen namen predvsem pomoč in podpora, lahko prinese nove izzive in negativna občutja. To sem sama opazila letos na praksi v stanovanjski skupini, zato sem se želela v to še bolj poglobiti in opozoriti na morebitne pomanjkljivosti, ki jih zaznavajo mladostniki sami. V diplomskem delu sem se najprej osredotočila na teorijo, kjer predstavim obdobje mladostništva, opišem vlogo socialnih kontekstov pri mladostnikovem razvoju, predstavim čustvene in vedenjske težave, ki so najpogostejši razlog za prihod v stanovanjsko skupino, predstavim zakonsko podlago oddaje otrok v stanovanjsko skupino in opišem, kakšno vlogo ima pri namestitvi socialno delo, nato predstavim dobre prakse iz tujine glede podpore mladim s čustvenimi in vedenjskimi težavami in za konec opišem značilnosti stanovanjskih skupin. V empiričnem delu sem se osredotočila na doživljanje ukrepa namestitve v stanovanjsko skupino (razlogi za odhod, predstavljen ukrep, odzivi nanj), raziskovala sem slišanost mladostnikovega glasu in doživljanje samega bivanja v njej. Zanimalo me je, s kakšnimi morebitnimi težavami so se mladostniki srečevali ob prilagajanju na novo obliko bivanja in kakšno podporo so pri tem dobili ter kakšne izboljšave vidijo glede sodelovanja staršev in vzgojiteljev. Raziskovala sem njihove predloge za boljše počutje v stanovanjski skupini in kako se pripravljajo na sam odhod iz nje. Kvalitativno raziskavo sem izvedla na priročnem vzorcu šestih mladostnikov, starih med 12 in 18 let, ki bivajo v eni stanovanjski skupini, s pomočjo individualnih delno strukturiranih intervjujev. Oblike institucionalne pomoči otrokom s čustvenimi in vedenjskimi težavami so se želele približati njim samim in njihovim specifičnim potrebam, da bi bili deležni tega, česar v svojem razvoju niso dobili. Skozi raziskavo sem ugotovila, da temu ni vedno tako. Mladostniki so pogrešali predvsem odnosni vidik, ki ga mnogi v svojih družinah niso bili deležni. Poleg tega je sam prehod v stanovanjsko skupino mnogim vzbujal negativna ...