Življenje z demenco v oskrbovanih stanovanjih

• Main Author: Bojić, Dragana
• Other Authors: Mali, Jana
• Format: Master Thesis
• Language: Slovenian
• Published: D. Bojić 2023
• Subjects: stari ljudje; oskrbovana stanovanja; demenca; pomoč na domu; skupnostna oskrba; older people; assisted living; dementia; home help; community care; info:eu-repo/classification/udc/364.4:616.892.3; Morali; sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152294; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=177718&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/182703107; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-152294

V magistrski nalogi predstavim življenje ljudi z demenco v oskrbovanih stanovanjih. Za človeka z demenco, ki živi izven institucionalnega varstva, primarno skrbijo sorodniki. Skrb za človeka z demenco predstavlja fizično in psihično obremenitev, zato sorodniki sčasoma ne zmorejo več sami skrbeti za človeka z demenco kar pripelje do tega, da je človek z demenco prisiljen oditi v dom za stare, kjer se mora podrediti institucionalnim pravilom, ki pa v večini niso prilagojena posameznikom oziroma njegovim željam ter potrebam. Ena izmed možnih alternativ, ki se ponuja za podaljševanje bivanja človeka z demenco v domačem okolju so oskrbovana stanovanja. Osrednja tema moje naloge je raziskovanje kakovosti življenja človeka z demenco v oskrbovanem stanovanju. Oskrbovana stanovanja so namenjena ljudem, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju. Po drugi strani pa pripomorejo k ohranjanju samostojnosti ljudi z demenco, prav tako pa človeku pustijo dostojanstvo in intimo, kar pa je v domovih za stare ljudem to velikokrat odvzeto. Raziskava je kvalitativna, sestavljena iz različnih tem, na podlagi katerih sem predstavila rezultate o kakovosti življenja človeka z demenco v oskrbovanem stanovanju. Človek z demenco zaradi narave bolezni, potrebuje pomoč druge osebe. Obseg pomoči pa je odvisna od stopnje demence. Veliko vlogo pri kakovostnem življenju človeka z demenco imajo tudi sorodniki, ki se aktivno vključujejo v oskrbo človeka z demenco. Z raziskavo sem ugotovila prednosti in slabosti življenja z demenco v oskrbovanem stanovanju. Ljudje z demenco ne čutijo velike potrebe po pomoči druge osebe, medtem, ko sorodniki kot največjo slabost navajajo pomankanje zdravstvene oskrbe in nadzora, kot ga imajo ljudje z demenco v domovih za stare. Ugotovila sem, da so bili sorodniki primarni pobudniki odhoda v oskrbovano stanovanje zaradi arhitektonske prilagojenosti le teh. Ljudem z demenco bi morali omogočiti izbiro optimalne oblike bivanja glede na njihove individualne lastnosti, potrebe ter želje. In my master's thesis, I ...