Povezava med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosi
Ponotranjena stigma duševnih motenj predstavlja pojav, pri katerem posameznik ponotranji družbeno razširjene predsodke in stereotipe o osebah z duševnimi motnjami. Običajno gre za negativne predstave, ki osebe z duševnimi motnjami slikajo kot nesposobne, nevarne, strah vzbujajoče, nesamostojne, otro...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Master Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
N. Stanojević
2023
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151395 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176372&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/169426947 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-151395 |
| Summary: | Ponotranjena stigma duševnih motenj predstavlja pojav, pri katerem posameznik ponotranji družbeno razširjene predsodke in stereotipe o osebah z duševnimi motnjami. Običajno gre za negativne predstave, ki osebe z duševnimi motnjami slikajo kot nesposobne, nevarne, strah vzbujajoče, nesamostojne, otročje, nezanesljive itd. Ponotranjenje tovrstnih prepričanj pogosto vodi v negativne izide na mnogih življenjskih področjih in znižuje kvaliteto posameznikovega življenja. V pričujoči magistrski nalogi smo se posvetili povezavi med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosi. Še posebej nas je zanimalo, kako je konstrukt samospoštovanja umeščen v to povezavo. Poleg tega pa smo raziskali tudi, kako in s katerimi demografskimi spremenljivkami se povezuje ponotranjena stigma. V raziskavi je sodelovalo 45 udeležencev, ki so imeli s strani psihiatra ali kliničnega psihologa opredeljeno duševno motnjo ali pa so sami pri sebi zaznavali psihične težave, ki so jih umeščali na področje težav v duševnem zdravju. Podatke smo zbrali s pomočjo Vprašalnika ponotranjene stigme duševnih motenj (ISMI), Indeksa zadovoljstva s partnerskim odnosom (CSI-32), Splošnega vprašalnika zdravja (GHQ-12) in Rosenbergove lestvice samospoštovanja (RSES). Ugotovili smo, da so starejši udeleženci v večji meri doživljali ponotranjeno stigmo kot mlajši, ni pa bilo statistično pomembnih razlik pri spolu. Zaposleni udeleženci so se v večji meri strinjali z družbeno razširjenimi stereotipi o osebah z duševnimi motnjami in so poročali o več izkušnjah diskriminatorne obravnave proti njim kot študenti. Udeleženci z opredeljeno diagnozo duševne motnje so v primerjavi s tistimi, ki je niso imeli, poročali o statistično pomembno več izkušnjah diskriminacije in občutkih odtujenosti. Tisti udeleženci, ki so se spopadali s kroničnimi težavami v duševnem zdravju, so poročali o statistično pomembno višji ponotranjeni stigmi kot tisti z epizodičnimi težavami. Povezavi med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in samospoštovanjem ter ponotranjeno stigmo in ... |
|---|