Duševne stiske zdravstvenih delavcev v času epidemije covid – 19 v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj

• Main Author: Habjanič, Bronja
• Other Authors: Grebenc, Vera
• Format: Master Thesis
• Language: Slovenian
• Published: B. Habjanič 2023
• Subjects: duševne stiske; zdravstveni delavci; epidemija; pomoč zaposlenim; mental distress; health workers; epidemic; help for employees; info:eu-repo/classification/udc/364-785:616-051; sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143894; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=165945&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/148193539; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-143894

V magistrskem delu raziskujem duševne stiske zdravstvenih delavcev v času epidemije covid – 19 v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V teoretičnem delu predstavim duševno zdravje na delovnem mestu, duševne stiske, stres, izgorevanje in zadovoljstvo na delovnem mestu ter psihosocialno podporo zaposlenim zaradi preobremenjenosti in stresa. Prav tako predstavim pandemijo covid - 19 in njen vpliv na duševno zdravje zaposlenih ter oblike podpore zaposlenim v zdravstvu med pandemijo covid – 19 in vlogo socialnega dela v kriznih situacijah. V kvalitativni raziskavi sem izvedla intervju z 12 strokovnimi sodelavci v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Namen raziskave je ugotoviti razlike med razumevanjem potreb in ustreznih odzivov nanje med ljudmi. Rezultati so pokazali, da je delo v epidemiji vplivalo na zaposlene. Delo je bilo naporno in stresno, prinašalo pa je tudi izzive in težave. Niso pa se soočali s strahom za svoje življenje, prav tako se niso počutili izločene, stigmatizirane. Za delo s covid bolniki so se odločili sami oz. skupaj z nadrejenim. V stisko jih je najbolj spravljalo soočenje s smrtjo, utrujenost oz. pomanjkanje spanja, pa tudi nemoč, ko bolniku niso mogli pomagati. Delo v času epidemije je imelo opazne vplive na duševno zdravje zaposlenih v zdravstvu. Pri soočanju s stiskami so si pomagali s pogovorom s svojci, prijatelji in sodelavci. Delodajalec med epidemijo ni nudil preventivnega svetovanja glede spopadanja z duševnimi stiskami, polovica jih ni bila deležna nobene podpore in pomoči od delodajalca v primeru duševne stiske, drugi je niso potrebovali. Vodstvo ni imelo posluha za zaposlene z duševnimi stiskami. Zaposleni glede organizacije dela v obdobju epidemije so želeli več kadra. Predlagam, da se okrepi kader ter da se organizira pomoč zaposlenim v primeru ponovitve epidemije. In my master's thesis, I research the mental distress of health workers during the covid - 19 epidemic in the General Hospital Dr. Jožeta Potrča Ptuj. In the theoretical part, I present mental health at ...