Povzemanje teme in bistvenih značilnosti besedila na osnovi petih značilnosti literarne analize

• Main Author: Bučer, Barbara
• Other Authors: Blažič, Milena
• Format: Master Thesis
• Language: Slovenian
• Published: 2022
• Subjects: bralna pismenost; raziskave na področju bralne pismenosti; pravljica; morfologija pravljice; analiza pravljic pri pouku; obnova pravljice; reading literacy; research in reading literacy; fairy tale; fairy tale morphology; analysis of fairy tales in lessons; summarizing fairy tales; info:eu-repo/classification/udc/028(043.2); sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143390; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=165039&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/134697731; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-143390

Z učnim načrtom za slovenščino 2018 v šoli razvijamo 4 sporazumevalne zmožnosti, in sicer branje, pisanje, govorjenje in poslušanje. To so zmožnosti, ki jih uporabljamo vsak dan, a raziskave (Pisa, Knjiga in bralci) kažejo, da so bralne zmožnosti ter delo z besedilom v upadu. Poleg tega je motivacija za branje vedno nižja in vedno manj ljudi poseže po knjigi. V šoli opažamo tudi vse več težav pri obnovi ter samostojnem zapisu pravljice. Učenci ne napišejo bistva besedila pri obnovi, samostojne zgodbe pa se ne znajo lotiti. Za lažje pisanje in obnovo pravljic smo s pomočjo morfologije Vladimirja Proppa, Marjane Kobe in učnega načrta za slovenščino izoblikovali 5 strukturiranih vprašanj, ki so orientacija za učence pri obnovi in pisanju zgodb. Torej gre za sintezo teorije, in sicer morfologije Vladimirja Proppa, Marjane Kobe in učnega načrta za slovenščino (2018), ter slikovite metode 5 strukturnih vprašanj, ki temelji na 5 prstih za lažjo zapomnitev. Z vprašanji je poljudno poimenovanih 5 bistvenih in strukturiranih značilnosti literarne analize. Predvidevamo, da si bodo ob pogostem in strukturiranem ponavljanju vprašanj ter analizi pravljic, branih pri pouku in v podaljšanem bivanju, vprašanja zapomnili, jih ponotranjili ter uporabili, ko bodo obnavljali ali pisali zgodbo. Pravljice smo izbrali, ker imajo v tem obdobju največji vpliv na otroke. Poleg tega, da učence zanima tematika, jih pravljice tudi vzgajajo, jim pomagajo razrešiti težave in jih učijo vrednot, ki veljajo v naši družbi. Pomembno pa je, da izberemo pravljice, ki so primerne za razvojno stopnjo otrok. Po branju vsake pravljice bomo učencem zastavljali 5 strukturiranih vprašanj. Predvidevamo, da si bodo sčasoma vprašanja zapomnili in jih začeli sami uporabljati pri obnovi pravljic. Njihov napredek zapomnitve bomo preverili s kazalniki, ki jih bomo izpolnjevali vsake 3 mesece ob pripovedovanju obnove za Bralno značko Slovenije. Ker smo si za raziskovalni vzorec izbrali 1. razred, bomo preverili zapis zgodbe ob koncu šolskega leta, in sicer s ...