Primerjava govora komercialnega in javnega radia v odnosu do knjižne norme slovenskega jezika.

• Main Author: Meglič, Katarina
• Other Authors: Tivadar, Hotimir
• Format: Bachelor Thesis
• Language: Slovenian
• Published: K. Meglič 2022
• Subjects: slovenščina; javni govor; radio; javni radio; komercialni radio; knjižni jezik; pogovorni jezik; jezikovno izobraževanje; poslušalci; javnost; Slovene; public speaking; public radio; commercial radio; literary language; colloquial language; language education; listeners; public; info:eu-repo/classification/udc/811.163.6:808.51:654.195; sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140285; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=160992&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/125353219; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-140285

Javni govor nas spremlja na vseh poteh, pa naj bo to ob poslušanju radia in televizije ali pa smo sami postavljeni v položaj, ko moramo govoriti pred večjo množico ljudi. V diplomski nalogi se ukvarjam z javnim govorom, natančneje z govorom na radiu. Najprej je bil v Sloveniji prisoten le javni radio pod okriljem Radiotelevizije Slovenija. Kmalu pa so se pojavile komercialne postaje, ki so se začele boriti za poslušalstvo, saj je od tega odvisen njihov obstoj. Če je radijska postaja uspešna, je bolj privlačna za oglaševalce in njihov denarni vložek. Komercialne radijske postaje so se zato odločile za bolj »prijateljski« odnos do poslušalcev, kar pomeni tudi bolj pogovoren jezik, manj informativne vsebine in več zabave ter glasbe. Na drugi strani javni radio ni odvisen od denarnih vložkov pokroviteljev, ima pa zakonsko določeno dolžnost izobraževati in informirati ljudi. S tem namenom ustvarjajo več informativnih, zabavnih in poučnih oddaj. V diplomski nalogi sem poizvedovala tudi o jezikovnem izobraževanju, ki se na javnem radiu ne spreminja, ostaja strogo in kvalitetno, saj govorci brez dopolnjenega vsaj enoletnega izobraževanja ne morejo stopiti pred mikrofon. Pri komercialnih radiih pa gre pred mikrofon lahko praktično vsak, katerega govor ustreza merilom radijske postaje. Govorna izobraževanja so redka ali pa jih sploh ni. Iz rezultatov ankete, ki sem jo izvedla za to nalogo, sem ugotovila, da večina ljudi, ki posluša komercialne radie, pripisuje velik pomen dobri glasbi in ne toliko jeziku, ki ga uporablja govorec. Poslušalcem javnih radijskih postaj pa je jezik zelo pomemben. Torej, če primerjamo govor na javnem in komercialnem radiu, lahko opazimo veliko razliko. Javni radio za zborno izreko skrbi predvsem na prvem in tretjem programu. Drugi program ima malo več govorne svobode, a mora vseeno ostati v okvirih knjižnega jezika. Komercialni radii pa namenoma uporabljajo pogovorni jezik, saj se tako bolj približajo poslušalcem, ki radio primarno poslušajo za krajšanje časa in ne za informiranost. Public ...