Revščina skozi oči mladostnikov v dnevnem centru Društva Žarek
V pregledu problematike sem najprej predstavila različne opredelitve in načine merjenja revščine, revščino povezala s pojavom globalizacije, dotaknila sem se družbene neenakosti in družbene mobilnosti, nekaj besed pa sem namenila tudi socialni izključenosti, revščini otrok in univerzalnemu temeljnem...
| Main Author: | |
|---|---|
| Other Authors: | |
| Format: | Bachelor Thesis |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
M. Todorović
2022
|
| Subjects: | |
| Online Access: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138847 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=159310&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/144899843 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138847 |
| Summary: | V pregledu problematike sem najprej predstavila različne opredelitve in načine merjenja revščine, revščino povezala s pojavom globalizacije, dotaknila sem se družbene neenakosti in družbene mobilnosti, nekaj besed pa sem namenila tudi socialni izključenosti, revščini otrok in univerzalnemu temeljnemu dohodku. Za temo diplomskega dela sem se odločila na podlagi prakse in izkušenj v dnevnem centru na Jesenicah, kjer se veliko uporabnikov sooča z revščino. Sama sem to opazila predvsem v času epidemije COVID-19, ko sta revščina in neenakost postali bolj vidni in izraziti kot prej. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest uporabnikov dnevnega centra Naj mladih ne vzgaja ulica Društva Žarek. Populacijo v raziskavi torej predstavljajo uporabniki dnevnega centra, vzorec pa je neslučajnostni in priložnostni. Zanimalo me je predvsem, kako mladostniki razumejo in dojemajo revščino in socialno izključenost, na katerih področjih življenja ju prepoznavajo, katere dejavnike tveganja revščine in kakšne oblike pomoči poznajo, zanimale pa so me tudi morebitne lastne izkušnje mladostnikov z revščino. Ugotovila sem, da mladostniki revščino prvotno povezujejo z materialno deprivacijo in finančno stisko, so pa nekateri omenili, da je revščina lahko tudi pomanjkanje stvari, ki niso nujno pomembne za preživetje, si pa brez njih lahko izključen iz družbe. S tem so tudi sami ugotovili, da revščina ni le pomanjkanje hrane ali denarja, je tisto, kar posamezniki in družba v določenem okolju in času sami opredelijo kot revščino. Ugotovila sem, da večina mladostnikov meni, da so revni ljudje tudi socialno izključeni. Povečanje neenakosti, finančnih stisk, revščine in brezposelnosti so opazili tudi v času epidemije. Ugotovitve so pokazale, da imajo mladostniki v večini pozitiven odnos do revnih in ljudi ne izključujejo na podlagi revščine, razen v primeru enega sogovornika. Ravno zato je potrebno o revščini in socialni izključenosti govoriti že v osnovni šoli, da otroci že zgodaj razvijejo občutljivost in empatijo do ljudi, ki se soočajo z ... |
|---|