Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize

Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost, endemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so tudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natov...

Full description

Bibliographic Details
Published in:Teorija in praksa
Main Author: Malešič, Marjan
Format: Article in Journal/Newspaper
Language:Slovenian
Published: Fakulteta za družbene vede 2022
Subjects:
Online Access:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138822
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=159285&dn=
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118613763
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138822
id ftuniljubljanair:oai:repozitorij.uni-lj.si:IzpisGradiva.php-id-138822
record_format openpolar
spelling ftuniljubljanair:oai:repozitorij.uni-lj.si:IzpisGradiva.php-id-138822 2024-09-15T18:33:49+00:00 Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize The role of nato and the eu in response to civilian crises Malešič, Marjan 2022-06-30 application/pdf https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138822 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=159285&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118613763 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138822 slv slv Fakulteta za družbene vede info:eu-repo/semantics/altIdentifier/doi/10.51936/tip.59.2.529-547 info:eu-repo/grantAgreement/ARRS/Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost/P5-0206-2018 https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138822 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=159285&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118613763 http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138822 info:eu-repo/semantics/openAccess Teorija in praksa. revija za družbena vprašanja, vol. 59, no. 2, 2022. ISSN: 0040-3598 krizno upravljanje in vodenje odziv na krizo Natovo civilno krizno načrtovanje Mehanizem EU za civilno zaščito pomoč migrantska kriza Covid-19 crisis crisis management crisis response NATO’s Civil Emergency Planning EU’s Mechanism for Civil Protection help migrant crisis COVID-19 pandemic info:eu-repo/classification/udc/[061.1NATO+061.1EU]:351.743.078.7 info:eu-repo/semantics/article info:eu-repo/semantics/publishedVersion 2022 ftuniljubljanair https://doi.org/20.500.12556/RUL-13882210.51936/tip.59.2.529-547 2024-08-22T06:53:11Z Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost, endemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so tudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natovega civilnega kriznega načrtovanja in Mehanizma EU za civilno zaščito. Motivacija za njuno oblikovanje ni bila zgolj funkcionalna, ampak tudi politična. Demotivacijski dejavnik združevanja držav na tem področju je njihov strah pred izgubo dela suverenosti. Sodelovanje držav prek obeh mehanizmov omogoča koordinirano, sinergijsko in uspešno uporabo razpoložljivih zmogljivosti v krizi. Obseg delovanja Nata in EU pri odzivanju na velike civilne krize po svetu je impresiven, analiza posameznih primerov pa pokaže določene pomanjkljivosti, kar še posebej velja za omejen Natov odziv na migrantsko krizo v Evropi in za obotavljiv odziv EU na začetku pandemije virusa SARS-Cov-2 Contemporary crises are characterised by heterogeneity, endemicity, continuity and complexity. They impact the possibility of national and international crisis management mechanisms functioning, which are themselves also in crisis and must be adapted to the new circumstances. The analysis presented in article is focused on a comparison of NATO’s Civil Emergency Planning and the EU’s Civil Protection Mechanism. The motivation for forming each was not only functional, but political as well. The factor de-motivating states’ integration into this field is their fear of losing part of their sovereignty. Countries’ cooperation through both mechanisms enables the coordinated, synergetic and successful use of available capabilities in a crisis. While the scope of NATO’s and the EU’s response to huge crises around the world is impressive, certain shortcomings are revealed when considering individual cases, especially NATO’s limited response to the migrant crisis in Europe and the EU’s hesitant response to the initial phase of the COVID-19 pandemic Article in Journal/Newspaper sami Repository of the University of Ljubljana (RUL) Teorija in praksa 529 547
institution Open Polar
collection Repository of the University of Ljubljana (RUL)
op_collection_id ftuniljubljanair
language Slovenian
topic krizno upravljanje in vodenje
odziv na krizo
Natovo civilno krizno načrtovanje
Mehanizem EU za civilno zaščito
pomoč
migrantska kriza
Covid-19
crisis
crisis management
crisis response
NATO’s Civil Emergency Planning
EU’s Mechanism for Civil Protection
help
migrant crisis
COVID-19 pandemic
info:eu-repo/classification/udc/[061.1NATO+061.1EU]:351.743.078.7
spellingShingle krizno upravljanje in vodenje
odziv na krizo
Natovo civilno krizno načrtovanje
Mehanizem EU za civilno zaščito
pomoč
migrantska kriza
Covid-19
crisis
crisis management
crisis response
NATO’s Civil Emergency Planning
EU’s Mechanism for Civil Protection
help
migrant crisis
COVID-19 pandemic
info:eu-repo/classification/udc/[061.1NATO+061.1EU]:351.743.078.7
Malešič, Marjan
Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize
topic_facet krizno upravljanje in vodenje
odziv na krizo
Natovo civilno krizno načrtovanje
Mehanizem EU za civilno zaščito
pomoč
migrantska kriza
Covid-19
crisis
crisis management
crisis response
NATO’s Civil Emergency Planning
EU’s Mechanism for Civil Protection
help
migrant crisis
COVID-19 pandemic
info:eu-repo/classification/udc/[061.1NATO+061.1EU]:351.743.078.7
description Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost, endemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so tudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natovega civilnega kriznega načrtovanja in Mehanizma EU za civilno zaščito. Motivacija za njuno oblikovanje ni bila zgolj funkcionalna, ampak tudi politična. Demotivacijski dejavnik združevanja držav na tem področju je njihov strah pred izgubo dela suverenosti. Sodelovanje držav prek obeh mehanizmov omogoča koordinirano, sinergijsko in uspešno uporabo razpoložljivih zmogljivosti v krizi. Obseg delovanja Nata in EU pri odzivanju na velike civilne krize po svetu je impresiven, analiza posameznih primerov pa pokaže določene pomanjkljivosti, kar še posebej velja za omejen Natov odziv na migrantsko krizo v Evropi in za obotavljiv odziv EU na začetku pandemije virusa SARS-Cov-2 Contemporary crises are characterised by heterogeneity, endemicity, continuity and complexity. They impact the possibility of national and international crisis management mechanisms functioning, which are themselves also in crisis and must be adapted to the new circumstances. The analysis presented in article is focused on a comparison of NATO’s Civil Emergency Planning and the EU’s Civil Protection Mechanism. The motivation for forming each was not only functional, but political as well. The factor de-motivating states’ integration into this field is their fear of losing part of their sovereignty. Countries’ cooperation through both mechanisms enables the coordinated, synergetic and successful use of available capabilities in a crisis. While the scope of NATO’s and the EU’s response to huge crises around the world is impressive, certain shortcomings are revealed when considering individual cases, especially NATO’s limited response to the migrant crisis in Europe and the EU’s hesitant response to the initial phase of the COVID-19 pandemic
format Article in Journal/Newspaper
author Malešič, Marjan
author_facet Malešič, Marjan
author_sort Malešič, Marjan
title Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize
title_short Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize
title_full Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize
title_fullStr Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize
title_full_unstemmed Vloga NATA in EU v odzivanju na civilne krize
title_sort vloga nata in eu v odzivanju na civilne krize
publisher Fakulteta za družbene vede
publishDate 2022
url https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138822
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=159285&dn=
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118613763
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138822
genre sami
genre_facet sami
op_source Teorija in praksa. revija za družbena vprašanja, vol. 59, no. 2, 2022.
ISSN: 0040-3598
op_relation info:eu-repo/semantics/altIdentifier/doi/10.51936/tip.59.2.529-547
info:eu-repo/grantAgreement/ARRS/Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost/P5-0206-2018
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138822
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=159285&dn=
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118613763
http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138822
op_rights info:eu-repo/semantics/openAccess
op_doi https://doi.org/20.500.12556/RUL-13882210.51936/tip.59.2.529-547
container_title Teorija in praksa
container_start_page 529
op_container_end_page 547
_version_ 1810475545148784640