Etnofarmakološke raziskave uporabe rastlin in gliv na območju Krasa in Dolenjske s primeri fitokemijske karakterizacije

• Main Author: Lumpert, Mateja
• Other Authors: Kreft, Samo
• Format: Doctoral or Postdoctoral Thesis
• Language: Slovenian
• Published: M. Lumpert 2022
• Subjects: etnobotanika; rastline; glive; zdravilne rastline; uporaba; ljudska medicina; Dolenjska; rastlinska kemija; rdeča mušnica; ibotenska kislina; muscimol; preobjeda; akonitin; zdravilstvo; etnofarmakologija; info:eu-repo/classification/udc/39:581.6(497.472)(043.3); sami
• Online Access: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137420; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=165721&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/290345216; https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-137420

Etnofarmakologija proučuje ljudsko (lokalno) in tradicionalno uporabo rastlin, živali, gliv, mikroorganizmov in mineralov za preprečevanje ali zdravljenje bolezni ljudi in živali. Etnofarmakološke raziskave se začnejo s terenskimi raziskavami v lokalni skupnosti, kjer raziskovalci dokumentirajo uporabo lokalnih oz. tradicionalnih zdravil. Nato sledi fitokemijsko, farmakološko in toksikološko vrednotenje terapevtske uporabe zdravil s ciljem prispevati k njihovi boljši in varnejši uporabi. Kras in Gorjanci (Dolenjska) sta pretežno podeželska slovenska predela, ki sta med seboj oddaljena približno 120 km. Kras leži blizu italijanske meje, Gorjanci pa mejijo na Hrvaško. Podnebje Krasa ima sredozemske in celinske vplive, Gorjanci pa imajo zmerno celinsko podnebje. Prebivalci obeh območij so se v preteklosti ukvarjali s kmetijstvom, danes pa aktivna populacija večinoma dela v bližnjih industrijskih središčih. Kljub temu so prebivalci obeh območij še vedno povezani z naravo in znanje o rastlinah je pomembno, saj si ljudje na vrtovih in poljih pridelujejo svojo hrano, nekateri pa se tudi ukvarjajo s kmetijstvom. Veliko prebivalcev Slovenije je še vedno takšnih, ki sami nabirajo zdravilne rastline, kljub temu pa je na območjih Krasa in Gorjancev uporaba zdravilnih rastlin le malo dokumentirana. V terenski etnofarmakološki raziskavi smo med oktobrom 2013 in septembrom 2014 na Krasu in Gorjancih intervjuvali 25 ljudi na vsakem območju. Osrednje vprašanje je bilo: »Katere rastline nabirate ali ste jih nabirali v naravi in jih uporabljate?1«. Osredotočili smo se na rastline, ki jih uporabljamo v zdravilne, prehranske, veterinarske in kozmetične namene. Informatorji2 na Krasu so poročali o uporabi 77 različnih rastlin, na območju Gorjancev pa o 81 različnih rastlinah, od tega je bilo 64 rastlin skupnih obema območjema. Približno 64 % rastlin na vsakem območju je omenilo le nekaj informatorjev (manj kot 7). Ostale rastline smo smatrali kot pomembne in velika večina je bila skupna obema območjema. Le nekaj rastlin je bilo ...